{"id":213,"date":"2015-12-22T11:13:29","date_gmt":"2015-12-22T11:13:29","guid":{"rendered":"https:\/\/www.antonovanje.si\/?page_id=213"},"modified":"2015-12-22T11:33:39","modified_gmt":"2015-12-22T11:33:39","slug":"kogovski-grbi","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.antonovanje.si\/?page_id=213","title":{"rendered":"Kogovski grbi"},"content":{"rendered":"
Franc KRNJAK
\nkontakt: krnjakovi afna gmail.com<\/b><\/h6>\n
O LJUDSKIH GRBIH IN \u0160E KAJ<\/a><\/b><\/h5>\n
v ormo\u0161ki okolici<\/b><\/h6>\n
<\/h6>\n

\"image012\"Vodranci, vas med Sredi\u0161\u010dem in Kogom, le\u017ei na nekdanji re\u010dni terasi in pod njo ob potoku Trnava. Pravzaprav je razpr\u0161ena bolj po dolini kot v zgornjem delu ob cesti, ki pelje proti Ljutomeru. Prav v dolini je bil rojen pesnik in poliglot Bo\u017eidar Flegeri\u010d, ki ga omenjam v za\u010detku knjige. Pozneje je njegov o\u010de to hi\u0161o prodal in kupil novo v isti vasi zgoraj ob glavni cesti. Na tej hi\u0161i so Bo\u017eidarju prijatelji postavili li\u010dno spominsko plo\u0161\u010do, na kateri je med drugim zapisano, da je ta hi\u0161a dom prle\u0161kega pesnika.<\/p>\n

Danes gospodari na kmetiji na domu Bo\u017eidarja sorodnik, prapravnuk Janko Klanj\u010dar. Vodranska metla ponazarja njihov \u0161aljivi va\u0161ki grb. Dobri gospodarji so imeli radi na svojih kmetijah red, spet drugi, tako kot vedno, niso bili preve\u010d dovzetni za \u010disto\u010do. Eni in drugi so potrebovali dobro metlo, da bi vzdr\u017eevali snago in red. V teh krajih ni bilo te\u017eko oskrbeti dobre metle, saj so okoli\u0161ki gozdovi, nekdaj v lasti velikonedeljskih kri\u017enikov in dornavske gra\u0161\u010dine, polni brezovih dreves, iz katerih so v zimskih mesecih izdelovali metle iz \u0161ibja.
\nNaslonjena na Vodrance je vas Vitan, ki je, lahko bi rekel, nadaljevanje prej\u0161nje, s tem da je Vitan bolj strnjen ob trgovini in gasilskem domu, s sredi\u0161\u010dem vasi ob cesti proti<\/p>\n

Ljutomeru. Severni del Vitana, zaselek Brezov\u0161\u010dak, je \u017ee posajen z vinogradi, ki pa ve\u010dinoma le\u017eijo na severni in severovzhodni strani.<\/p>\n

\"image014\"Ju\u017ena stran je posejana s poljem in gozdom, ki se blago spu\u0161\u010da proti jugu. Vitansko cvetje, ki ga je nekdaj bilo tukaj vse polno, imajo prebivalci v svojem \u0161aljivem va\u0161kem grbu. Danes po polu zaradi druga\u010dne obdelave izginja poljsko cvetje. Zato pa gojijo gospodinje tembolj \u017elahtno cvetje na vrtovih in okenskih policah.<\/p>\n

Polno\u010dna zarja krasi mo\u010dno kme\u010dko vas, iz katere je za streljaj dale\u010d viden sv. Bolfenk na Kogu. Vas je raztegnjena tja do podno\u017eja cerkve in \u0161e dlje se zajeda vzhodno od nje. Jastrebci. V njih so znani trije zaselki z zanimivimi imeni – Pesov\u0161\u010dak, Tumpov\u0161\u010dak in Ciganija. Za vsak zaselek obstaja razli\u010dna razlaga nastanka imena, prebivalci pa med drugim ta imena radi uporabljajo kot ledinsko ime. Polno\u010dno zarjo so navadno sre\u010devali in podpirali fantje s podoknic in mo\u017eje, ko so po “\u017eganjarah” v zimskih mesecih presedeli cele no\u010di. Polna luna, ki je osvetljevala ta od Boga dani kraj, je poskrbela za odli\u010dno izhodi\u0161\u010de, seveda v fantazijskem smislu – pod vplivom maliganov, o polno\u010dni zarji. Tako kot so bile mize na Vitanu oblo\u017eene, poleg dobrot, z vitanskim cvetjem, tako je tudi jastrebska polno\u010dna zarja pri\u0161la do izraza ob koncu gostije in je pomenila odhod gostov domov. Navadno\u00a0je gospodar prinesel med svate ali goste veliko re\u0161eto, pokrito z laneno tkanino.<\/p>\n

V njem je bila sve\u010da ali le\u0161\u010derba, skozi katero je odsevala svetloba. Ta obi\u010daj je pomenil konec vsega lepega. Tako je polno\u010dna zarja v veselem razpolo\u017eenju opravila svoje veselo in \u0161aljivo poslanstvo tistega dne. Obi\u010dajno so goste ob koncu gostije pospremili z vodransko metlo.<\/p>\n

\"image016\"V Jastrebcih sta se rodila odli\u010den rodoljub in heroj (ta naziv je prof. Keren\u010di\u010d dobil nekam pozno!), predsednik in sodelavec Agrarno – akademskega kluba “Njiva” v tridesetih letih prej\u0161njega stoletja Jo\u017ee Keren\u010di\u010d in publicist Rajko Topolovec.<\/p>\n

Malo naprej proti rahli vzpetini le\u017ei Kog. Cerkev sv. Bolfenka te pozdravi kot bela golobica na kupu di\u0161e\u010de zemlje. S svojimi 316 metri nudi Kog \u010dudovit razgled proti vzhodu, jugu in zahodu. Na sever zastirajo pogled ljutomerske gorice, ki se nadaljujejo v rodovitno mursko polje. \u010cez globoko dolino se bohoti Mali Kog, ki dosega pri vodnem zbiralniku, imenovanem Klumpa, lepih 325 metrov nad morjem.<\/p>\n

Z obiskom tega zbiralnika po pol\u017eastih stopnicah si vi\u0161ji \u0161e za dodatnih ve\u010d kot 10 metrov. “Oj, te na\u0161e gorice!” bi vzkliknila pesni\u0161ko navdahnjena du\u0161a. Ob tak\u0161ni lepoti te skoraj zanese, da bi pozabil bistvo tega zapisa. Kog je posejan s samimi vinogradi na levi in na desni, naprej in nazaj. Po “dnikah” se lenijo pisani travniki, ve\u010dina preorani v njive, pod goricami \u0161e ponekod zapu\u0161\u010deni stari sadovnjaki, pod njimi gozdi\u010di, v katere se stekajo odplake pridnih gori\u010dancev. \u010clovek bi pri\u010dakoval, da te tukaj pozdravi v \u0161aljivem va\u0161kem grbu vino, grozd ali kaj podobnega, vendar je vzel gori\u010danec v svoje varstvo ptico. Sinica krasi kogovski \u0161aljivi va\u0161ki grb.<\/p>\n

Da Gomila h Kogu spada,<\/strong><\/p>\n

to je \u017ee prastara stvar,<\/strong><\/p>\n

tu bila bi rada baba-<\/strong><\/p>\n

al`je\u00a0brglez\u00a0gospo<\/strong><\/p>\n

\"image020\"Tak verz je napisan ob vstopu na Gomilo v zaselku Bajzek, ki je najvi\u0161ja to\u010dka te vinogradni\u0161ko razlo\u017eene vasi. To zanimivo ime je dobil najvi\u0161ji vrh Gomile po gospodarju kmetije Bajzmanu, ki je tukaj \u017eivel in gospodaril. Verza o gomilskem brglezu ni spesnil, napisal in priob\u010dil svojim prijateljem v “Pesmih od vesnic” prle\u0161ki bohem, profesor Bo\u017eidar Flegeri\u010d. Ker so domala vse vasi bolfen\u0161ke fare opevane v “sonetu vesnic”, se poraja vpra\u0161anje, zakaj ve\u010dni popotnik Flegeri\u010d ni posebej omenil te vasi. Br\u017ekone se ni toliko potepal po odro\u010dni Gomili iz preprostega razloga: ni imel sebi enakega znanca ali prijatelja, s katerim bi skupaj drugovala. Nekateri pa so se ga izogibali prav zaradi globokega pogledv kozarec ali svoje skoposti; ravno zato Flegeri\u010d ni hotel pesni\u0161ko ovekove\u010diti tega kraja.<\/p>\n

Njegov neizpeti stih je stodvajset let pozneje nadomestil njegov prapravnuk Janko Klanj\u010dar ob postavitvi va\u0161kih tabel z oznakami \u0161aljivih va\u0161kih grbov. Parodi\u010den stih \u0161aljivemu va\u0161kemu grbu je Janku dobro uspel. Njegov opis se dobro ujema s pesnikovim, ki v “Pesmih od vesnic” zapolnjuje in zaokro\u017euje \u010dudovit ljudski “sonet”.<\/p>\n

Ptice imajo v ljudskih grbih posebno mesto. Te niso mitolo\u0161ka ali celo prabitja, temve\u010d prave, nam poznane ptice, kot na\u0161i dobri pomo\u010dniki na vrtu, v sadovnjaku, vinogradu in \u0161e kje. Brglez, ki ponazarja gomilski \u0161aljivi grb, je ptica, ki spretno pleza po drevju in je ena redkih, ki lahko pleza z glavo navzdol. Med temi akrobacijami pobira za drevesnim lubjem skrite \u0161kodljivce. Od kljuna \u010dez o\u010di se mu vle\u010de \u010drna proga, ki se kon\u010da na zatilju. Pridne Gomil\u010dane je prav to akrobatsko vedenje in uni\u010devanje \u0161kodljivcev orebiti vzpodbudilo, da so si vzeli v svoj \u0161aljivi grb prav brgleza. Mogo\u010de pa je brglez simboliziral hojo po “glavi\u010dki”, ko so sr\u010dni gori\u010danci v\u010dasih preve\u010d vpijali prelesti narave v obliki rujne kapljice. \u017dal nam pisni viri ali izro\u010dilo danes o tem ne povedo ni\u010d.<\/p>\n

\"image018\"Zakaj so Kogov\u010dani dali v va\u0161ki grb sinico? Nekdaj prostrani listnati gozdovi, preden so jih izkr\u010dili ter zasadili \u017elahtno vinsko trto, so bili bogati, pravi raj za divje \u017eivali, posebno ptice. Na podlagi tega lahko sklepamo, da so Jastrebci dobili ime ravno po pti\u010djem rodu jastrebov (v Prlekiji pravijo vsaki ve\u010dji ujedi jastreb, tako tudi kanji – buteo buteo), ki so na\u0161li tukaj idealno prebivali\u0161\u010de. Sini\u010dji rod je neizprosen uni\u010devalec sovra\u017enikov kmetovega pridelka. Prav zato so si Kogov\u010dani izbrali marljivo kogovsko sinico. \u017de pesem, ki so se jo u\u010dile na\u0161e babice in dedki, pove vse o tej ptici v Sini\u010dji to\u017ebi. Kog in prebivalci Koga ter okoli\u0161kih vasi so zelo trpeli ob koncu druge svetovne vojne, ravno tako leta 1991 ob slovenski osamosvojitveni vojni.<\/p>\n

S Koga prihajajo nare\u010dni pesnik Jo\u017ee Puklavec – Pril, znanstveni svetnik s podro\u010dja demografije Du\u0161an Breznik in zdravnik, pisatelj leposlovnih in zdravstvenih sestavkov dr. Fran Brumen. Nekaj simbolike pa se le skriva v izreku Gomil\u010danov, da gomilski brglez “kljuvlje kogovski sinici rit”. Na Gomili so bili nekdaj prostrani vinogradi ormo\u0161ke gospo\u0161\u010dine, ki so zaradi slabega gospodarjenja in zadol\u017eitve nekaj let pred drugo svetovno vojno pri\u0161li na dra\u017ebo.<\/p>\n

Gomila je rojstni kraj pesnika in pisatelja ter prvega urednika Murske stra\u017ee Bo\u017eidarja Borka (1896-1980). Prevajal je tudi iz ru\u0161\u010dine, \u010de\u0161\u010dine, franco\u0161\u010dine itn.<\/p>\n

\"image022\"La\u010denski pi\u0161kur domuje v ljudskem grbu vinorodne vasi, razlo\u017eene po dolini in vrhu. Vas se razteza skoraj do kogovske cerkve. Dobr\u0161en del hriba, na katerem stojijo \u0161ola, \u017eupni\u0161\u010de, cerkev in \u0161e kaj, spada pod Kog, na sosednji la\u010dave\u0161ki strani so po\u0161ta, krajevni urad, trgovina in sede\u017e krajevne skupnosti Kog. Od skoraj najvi\u0161je to\u010dke na Kogu se proti jugozahodu razprostira gosto naseljeno vinogradni\u0161ko sleme Vodranski vrh, ki se proti jugu nadaljuje v rodovitno vodransko polje. Najbr\u017e je vrh dobil ime po tem polju, ki se vzpetinasto nadaljuje v vinorodno sleme. Morebiti je dobil ime prav po tem, ker so kmetje iz Vodrancev tukaj v glavnem imeli svoje vinograde. Spolzki la\u010denski ali la\u010dovski pi\u0161kur se je nekdaj zadr\u017eeval v potoku Trnava, ki te\u010de po dolini vasi La\u010daves in neimenovanim poto\u010dkom, ki prite\u010de po dolini med Vodranskim vrhom in Malim Kogom, z izvir\u010dkom pod zaselkom Gru\u0161kovje. Nekaj je \u017ee moralo te prebivalce navdu\u0161iti, da so sprejeli v svoj \u0161aljivi grb tukaj \u017ee izumrlega zanimivega nevreten\u010darja iz dru\u017eine obloustk. Poto\u010dni pi\u0161kur (Lamperta planeri) zraste do 30 cm in se odrasla \u017eival sama ne prehranjuje, temve\u010d \u017eivi na gostitelju ribi, prisesan kot parazit, po drstitvi pa pogine. Zanimiv je njegov ciklus razmno\u017eevanja. Zaradi onesna\u017eenosti vodotokov je verjetno pri nas izumrl. Ob \u0161aljivih prilikah nadomesti pi\u0161kurja “za\u0161paljeno” in navzven obrnjeno debelo svinjsko \u010drevo, nadeto s cunjami ali \u010dim podobnim. Duhovitemu \u0161aljivcu je pri\u0161la prav stara \u017eenska nogavica napolnjena z \u017eagovini, oblanci ipd, tudi doma\u010da salama, ki jo navadno za velikono\u010dni \u017eegen pripravi gospodinja, je \u0161aljivi predmet v prispodobi pi\u0161kurja. Ni pa ta vas edina, ki ima pi\u0161kurja v svojem va\u0161kem grbu.<\/p>\n

Tukaj se je rodil mladinski pisatelj Rudolf Vrabl.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Franc KRNJAK kontakt: krnjakovi afna gmail.com O LJUDSKIH GRBIH IN \u0160E KAJ v ormo\u0161ki okolici Vodranci, vas med Sredi\u0161\u010dem in Kogom, le\u017ei na nekdanji re\u010dni terasi in pod njo ob potoku Trnava. Pravzaprav je razpr\u0161ena bolj po dolini kot v zgornjem delu ob cesti, ki pelje proti Ljutomeru. Prav v dolini je bil rojen pesnik […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":107,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-templates\/template-fullwidth.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-213","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.antonovanje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/213","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.antonovanje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.antonovanje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.antonovanje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.antonovanje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=213"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/www.antonovanje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/213\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":232,"href":"https:\/\/www.antonovanje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/213\/revisions\/232"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.antonovanje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/107"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.antonovanje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=213"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}