{"id":56,"date":"2015-12-22T00:04:38","date_gmt":"2015-12-22T00:04:38","guid":{"rendered":"http:\/\/www.startpage.si\/antonovanje_new\/?page_id=56"},"modified":"2015-12-22T12:02:56","modified_gmt":"2015-12-22T12:02:56","slug":"vodnik-po-sloveniji","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.antonovanje.si\/?page_id=56","title":{"rendered":"Vodnik po Sloveniji"},"content":{"rendered":"
\u00a0Kog, \u017eupnijska cerkev sv. Bolfenka<\/a><\/strong><\/h5>\n
\n
\n

\"kam\"<\/a>Na skrajnem vzhodnem delu na\u0161ega narodnega ozemlja, kjer se\u00a0Slovenske gorice\u00a0\u017ee stezajo proti hrva\u0161kemu Med\u017eimurju, le\u017ee kraji, ki jim po lepoti ni para. Od\u00a0Ptuja,\u00a0Ormo\u017ea\u00a0do Ljutomera\u00a0se preliva mehka pokrajina z gri\u010di in dolinami, kakor da bi jo slikal mojster vseh mojstrov, najbolj\u0161i med vsemi slikarji. Skrbno obdelana polja, gozdovi in – najsvetej\u0161e, kar premore ta svet: vinogradi, dajejo obiskovalcu vtis, da je Stvarnik hotel tukaj pri\u010darati ko\u0161\u010dek obljubljene de\u017eele – Kanaana tudi za Slovence.
\nKo je leta 1199\u00a0Friderik Ptujski\u00a0s pomo\u010djo kri\u017eni\u0161kega reda iztrgal Ogrom ozemlje okoli\u00a0Velike Nedelje,\u00a0Ormo\u017ea\u00a0in\u00a0Sredi\u0161\u010da, je opusto\u0161eno podro\u010dje podaril\u00a0kri\u017enikom\u00a0z nalogo, da ga varujejo in obnovijo.
\nS prihodom teh vitezov je vsa bli\u017enja in daljna okolica gospodarsko in duhovno mo\u010dno za\u017eivela. Prva listina, ki govori o du\u0161nopastirskem delu kri\u017enikov, je bila napisana 26. januarja leta 1236.Takrat je salzbur\u0161ki nad\u0161kof Eberhard potrdil, da pripada velikonedeljska cerkev in \u017eupnija, ki sta jo darovala ptujska plemi\u010da Friderik in Hartnid, kri\u017eni\u0161kemu redu.<\/p>\n

V to veliko \u017eupnijo je sodilo veliko vasi in zaselkov. Du\u0161no pastirstvo je bilo te\u017eko in zahtevno, zato so se po\u010dasi iz te \u017eupnije ustanavljale nove kaplanije in pozneje \u017eupnije, kjer so \u017eiveli duhovniki, ki so bili ljudem pomo\u010dniki v du\u0161nih pa tudi v gmotnih stiskah. Tako so se razvile v samostojne \u017eupnije:\u00a0Ormo\u017e, Sredi\u0161\u010de, Sv. Miklav\u017e, Sv. Toma\u017e, Sv. Lenart, Svetinje in Sv. Bolfenk na Kogu.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n
\n
Kog je razlo\u017eeno in izrazito vinogradni\u0161ko naselje, kamor pridemo po lepi cesti iz Sredi\u0161\u010da ob Dravi. Le\u017ei na dveh slemenih in ga zato sestavljata naselji\u00a0Veliki in Mali Kog. Po vojni se je “izgubilo” prvotno ime: Sv. Bolfenk, ostal je le \u0161e drugi del: Kog. Na teh gri\u010dih raste najbolj\u0161a trta, ki rodi grozdje, iz katerega pridobivajo tukaj\u0161nji vinogradniki prvovrstna vina.Pravijo, da so v davnini tukaj\u0161nje plodno gri\u010devje pokrivali ob\u0161irni bogati gozdovi. \u0160ele s\u010dasoma so jih ljudje skr\u010dili in za\u010deli zemljo obdelovati. Kri\u017eni\u0161ki vitezi so prebivalstvo nau\u010dili dela v vinogradu. Ve\u010d kamnitih sekir in rimski denar sicer pripovedujejo o starej\u0161ih naseljencih, vseeno pa je prav ta doba najbolj zaznamovala Kog. Za ljudi je bilo dale\u010d ob nedeljah in drugih prilo\u017enostih, ko so morali v \u017eupnijo v Veliko Nedeljo. Iz takih duhovnih potreb so na kogovskem gri\u010du najprej postavili sliko, nato kapelico in nazadnje cerkvico sv. Bolfenka. Temu svetniku, ki je ljubil samoto, so navadno postavljali kapelice in zidali cerkve v pustih in neobljudenih krajih v spomin na njegovo dolgoletno bivanje v gozdu in pu\u0161\u010davi.<\/div>\n<\/div>\n

\"149025_10200882189834968_1934299582_n\"Na kraju, kjer je dana\u0161nja \u017eupnijska cerkev sv. Bolfenka, je \u017ee leta 1607 stala kapela. Skoraj osemdeset let pozneje so tu za\u010deli zidati ve\u010djo cerkev. Pobudo za to je dal Matija Mihael Sager, \u017eupnik pri Sv. Miklav\u017eu. Leta 1688 je bila s prostovoljnim delom in prispevki okoli\u0161kih ljudi dokon\u010dana. To cerkev so ve\u010dkrat prezidavali. Leta 1750 so prizidali dve stranski kapeli, leta 1881 pa pove\u010dali prezbiterij. Svojega rednega duhovnika so dobili \u0161ele leta 1788, prvega pravega \u017eupnika pa sto let kasneje. Ta cerkev je do\u017eivela pravi ognjeni krst ob koncu druge svetovne vojne. Bila je bombardirana in razdejana, saj je bila v teh krajih fronta ob prodiranju rde\u010de armade. Skoraj \u0161tirinajst let so se morali ljudje zbirati v \u017eupni\u0161\u010du in \u0161ele leta 1958 jim je uspelo cerkev zopet obnoviti.<\/p>\n

Dana\u0161nja cerkev nima velikega umetni\u0161kega bogastva, vse to je bilo po\u017egano in uni\u010deno. Za ljudi pa ima veliko dragocenost: to je kip sv. Antona, pu\u0161\u010davnika. Ta priljubljeni ljudski svetnik, ki ima na Slovenskem \u010dez 50 cerkva, je ob \u017eupnijskem zavetniku sv. Bolfenku pridobil med ljudmi kot pripro\u0161njik za zdravje pri ljudeh in \u017eivini, izredno \u010dast. Na “antunovo” je tu najve\u010dji praznik.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00a0Kog, \u017eupnijska cerkev sv. Bolfenka Na skrajnem vzhodnem delu na\u0161ega narodnega ozemlja, kjer se\u00a0Slovenske gorice\u00a0\u017ee stezajo proti hrva\u0161kemu Med\u017eimurju, le\u017ee kraji, ki jim po lepoti ni para. Od\u00a0Ptuja,\u00a0Ormo\u017ea\u00a0do Ljutomera\u00a0se preliva mehka pokrajina z gri\u010di in dolinami, kakor da bi jo slikal mojster vseh mojstrov, najbolj\u0161i med vsemi slikarji. Skrbno obdelana polja, gozdovi in – najsvetej\u0161e, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":17,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-templates\/template-fullwidth.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-56","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.antonovanje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/56","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.antonovanje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.antonovanje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.antonovanje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.antonovanje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=56"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/www.antonovanje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/56\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":247,"href":"https:\/\/www.antonovanje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/56\/revisions\/247"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.antonovanje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/17"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.antonovanje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=56"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}