Sestavil ga je ZORKO VIČAR
(povezava na avtorjevo stran z razlago)
A
— A —
- ädän {eden} – eden
- ädnok {ednok} – enkrat
- ajdi – dajmo [ajdi gremo = dajmo gremo]
- ajnfoh – enostavno
- äjnlaser {ejnlaser} – zaganjalnik pri stroju
- äjnpren {ajnpren} – popečena moka z začimbami za juho, golaž, prežganko
- äjnšlog (ajnšlog, šlak, žlak) – žveplanje vinskih sodov (*R_FK), srčna kap
- äjznponar {ajznponar} – železničar
- alfa – železna posoda s kuriščem za kuhanje prašičem
- alik (alek) (*MR) – vendar, sploh [to je alik ne bilo lepo = to vendar ni bilo lepo]
- amerikonec – američan
- än {en} – en
- apoteka – lekarna
- ašlek – drobna samorodna čebula, zelo huda, baje zdrava, šalotka (*R_FK).
- atek – oče, ata
- aufbiks – komanda [aufbiks baba, hodi delat = žena, gremo delat]
(Z njo so se nekdaj hrenili mladci in je bila zelo resna beseda na veselicah itn. Pri tej besedi so se navadno zabliskali noži in odtrgale planke. Aufbiks, čreva na plot, jajca po fkot! (*R_FK)) - avspuh – izpušna cev
- –
B
— B —
- baba – baba, slabšalno ime za žensko [baba mo än cacak pa an zob = baba ima en jošk pa en zob]
- bacamanegda – presneto, beseda najbrž ni več v uporabi [bacamanegda, po si se posco v hlače – presneto, spet si se polulal v hlače]; besedo je uporabljala še moja stara mama Justina, to je bila njena ‘najhujša’ beseda nezadovoljstva
- bagrle (*DBV) – odprta kočija
- bahoč – bahač
- bajdl – posoda, ponavadi okrogla kovinska
- bäjdrle {bajdrle} (*DBV) – posušen “drek” na kravi
- bakec (*IP) – drekec
- bambrlek – cof (na kapi)
- basamga (*FK) – basamganegda ali basamgaterentete ima verjetno enak pomen kot bacamanegda, sicer pa beseda basam izhaja iz madžarščine (slabšalno fukam, jebem)
- basonterati – nergati
- bašlati – stikati z rokami, s prsti otipavati
- bat – koruzni bat
- batjaga (*MR) – gorjača
- bätäg {beteg} – bolezen
- bataliti – nergati []
- bätäžen {betežen} – bolan
- bätlähän {betlehen} – jaslice, božična smreka
- bedok – bedak
- bejžati – teči
- bevna – očesna mrena, siva ali zelena, huda očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, strok. glavkom
- biber – strešna opeka polkrožne oblike
- bikovica – korobač iz posušene bikove kite za pretepanje
- binta – ročno dvigalo
- bintati (*DBV) – čistiti zrnje iz mlina (bint je mlin – naprava)
- biti – biti
- biti – tepsti
- blaja – najverjetneje deska ?
- bläjati {blejati} (*DBV) – meketati
- bläk {blek} – trebuh
- blüzi {bluzi} – blizu [blüzi je latjo ftič = blizu je letel ptič]
- bobek – dojenček [Mimika je dobila bobeka = Marija je dobila dojenčka]
- bobika – punčka iz blaga, lesa, plastike
- boc – hrošč – katerikoli, lahko tudi žuželke [dikline se bojijo bocof = punce se bojijo hroščev]
- bodikäj (bodikaj) (*MR) – poreden [naš čäh je čeduže bol bodikäj = naš fant je zmeraj bolj poreden]
- bog žägnäj {Bog žegnaj} – bog blagoslovi
- bogdaj – pozdrav, da bo Bog dal dobro
- bogi – ubogi
- bojšä {bojše} – bolje
- bok ploti – Bog vam bo plačal, zahvala
- bokla – bakla
- bon – bom
- bor – vsaj [bor to mi napravi = vsaj to mi naredi]
- bosonec – bosanec
- braduc (*IP) – slinček
- brajde – vinska trta ob hiši, vinograd izabele
- branovlak – branovlek, kratek drog na koncu živalskega jarma za vleko brane, voza, pluga, itn [z branovlakom ga ja vudro = z branovlekom ga je udaril]
- brati – trgati grozdje
- brek – breg
- brezovica – metla iz brezovih šib
- brf – brv
- brlüžjak {brlužjak} – postelja, ležišče (brlog v prenesenem pomenu)
- broda – brada
- broditi (*DBV) – premlevati
- brona – brana
- brotva – vinska trgatev
- brüs {brus} – brus
- brüsiti {brusiti} – brusiti
- bubika (*DBV) – grozdna jagoda
- Bugari – Bolgari
- buha – bolha
- buhtl – pecivo, pečeno testo z marmelado
- bujiti (*MR) – ubiti (Ljutomer z okolico) [to te buje, če te trufe = to te ubije, če te zadane]
- bükva {bukva} – bukev
- bükväš {bukveš} – nerodnež
- büla {bula} – bula [na glovi sä mi jä naprovila büla = na glavi se mi je naredila bula]
- bürkle {burkle} – burkle, orodje za premikanje loncev v kmečki peči
- bürkla {brukla} (*DBV) – ukrivljeno železo, ki se da prašiču za vrat med kastracijo, s tem se ga ukroti, “umiri”
- butl (*MR) – bedak, neumnež
- –
C
— C —
- cäcäk {cecek} – prsi, slabšalno [cäcäki ji dol visijo = ima povešene prsi]
- cajgar – kazalec, koruzni cvet(*R_FK)
- cajt – čas
- cajtnge – časopis
- cecati – sesati
- cef – cev
- cefka – cevka
- cejok – orodje [Franček pospravi cejok = Franček pospravi orodje; deca so mi zgübili cejok = otroci so mi zgubili orodje], tudi ceak (*R_FK)
- cekar – pletena košara z enim ali dvema ročajema [za vüzen je s cekarom naso klobose k žägni = za veliko noč je s košaro nesel klobase blagoslovit]
- celec (*MR) – svež nedotaknjen sneg
- früntasti {fruntasti} – nagubati obraz (okolica Veržeja)
- celec – sneg s trdo skorjo
- ceok – orodje
- cidilo – cedilo
- ciganica – romka, ciganka
- cigaret špic – cigaretni ustnik, cevka v katero vtaknemo cigaret
- cigaretli – cigarete
- cigel – opeka
- cigon – rom, cigan
- cigoni – romi, cigani [därä so cigoni prišli te je bijo joj = ko so cigani prišli, je bilo hudo]
- cimot – cimet
- cimplet (*IP) – okrogel pekač
- cimprača – lesena hiša
- cimrman – tesar
- cinšpula – vžigalna vrvica
- cintor – pokopališče (kraji: Kog, Središče, Miklavž, Ivanjkovci …, drugje je pokopališče britof, brütof)
- cipe (*DBV) – pripomoček za sezuvanje škornjev
- cirkl – šestilo [pri račünstvi nücamo cirkl = pri matematiki rabimo šestilo]
- cokon (sokon) – kislo kuhano zelje s fižolom, rdečo papriko in moko (beseda izginja), v Središču je beseda cokombožol (*R_FK).
- coprati – čarati
- cortati (*DBV) – cartati, razvajati
- cota – cunja
- cote (množina od cota) – cunje [kakšne grde cote si je navlekla na säbä = kako grde cunje si je oblekla]
- cotl – potepuh
- crilek – turški petelin, majhen a bojevit
- cucek – pes (zanikrn pes)
- cug – vlak
- cügli {cugli} – vajeti pri konju
- cükäc {cükec, cukec} (*DBV) – otroški urin
- cükati {cukati} – pocukati, vleči, sunkovito vlačiti, potegovati [pocüko me je za rokof = pocukal me je za rokav]
- cükati {cukati} (*DBV) – lulati
- cüker {cuker} – sladkor
- cüknoti {cuknoti} – malo popiti, potegniti
- cuna – neuradni dodatek k priimku, ime domačije
- cünclati {cunclati} (*DBV) – mečkati pri delu in pogovoru
- cürniti {curniti} (*IP) – malo doliti, doliti po kapljicah
- curük {curuk} – nazaj
- cüzäk {cüzek, cuzek} (*DBV) – konjski mladič
- cväk {cvek} – žebelj, negativna ocena
- cvärgl {cvergl} – hruška, sorta hruške (najbrž iz nemščine, der Zwerg – palček), na zahodu Štajerske pa so cvirglčki majhne kokoši (turške kokoši)
- cvikati – biti v strahu
- cvikati – zvijati žico, da se pretrga
- cvirän {cviren} – cviren, sukanec
- cvirki – ocvirki
- cvokati – kapljati (pocvokati je enako popackati)
- cvoknoti – pasti [kak je cvokno v blato = kako je padel v blato]
- cvrta (*IP) – siten, tečen otrok [ti si ena cvrta = ti si sitnoba]
- cvrtje – ocvrta jajca
- –
Č
— Č —
- čäh {čeh} – fant
- čäšjak {češjak} – česen
- čebeljok – čebelnjak
- čeduže (*MR) – čedalje
- čämärnica {čemernica} – mravlja, rdeče barve, njen ugriz zelo peče
- čämäriti {čemeriti} – jeziti
- čiga – škripec, recimo kolo preko katerega je napeta vrv za dvigovanje tovora
- čik – čik, cigaretni ogorek
- činklati – otroška igra (ponavadi), metati kovance na črto ali ob steno, tisti ki vrže najbližje zmaga in pobere denar
- čitanka – berilo
- čitati – brati
- človik – človek
- čmela – čebela [ čmela je pridna delafka = čebela je pridna delavka]
- čo – komanda kravi za zavijanje desno [(Nacek na kolah zakriči kravi = Nacek na vozu zakriči kravi) Liška čo = Liška zavij desno]
- čoperditi – brezsramna drža človeškega telesa, bahati se
- črep – strešna opeka [črep se je potro = strešna opeka se je zlomila]
- črepije – črepinje
- črešja – češnja
- čreva – črevesje
- črevelj (*DBV) – gumijasti škorenj
- črf – črv
- črne – ročaj na nožu
- čube – ustnice [kakšne lepe čube moš = kako lepe ustnice imaš]
- čuhati – praskati
- čukati – kljuvati [pazi, poron dä tä čukno = pazi, puran te bo kljunil]
- čunta – kost
- čurke – krvavice
- čüti {čuti} – slišati
- čvajsati (*MR) – gnesti v trebuhu
- čvrk – otrok [čvrki gremo = otroci gremo]
- –
D
— D —
- dahpapa – prepojena strešna lepenka
- danpfar – parni stroj, mlatilna na parni pogon
- dänša {denša} – neumnež, zabitež
- därä {dere} – ko, dere, kriči, joče [kä se däräs = kaj se dereš]
- däš {dež} – dež
- dätälca {detelca} – detelja
- debeli – debel
- deca – otroci
- dečko – fant
- dekl – pokrov
- delafka – delavka [kmečka žänska je tüdi delafka, pa nä dobi penzije = kmečka ženska je tudi delavka, pa ne dobi pokojnine]
- den – dan
- denok – končno [denok si prišo = končno si prišel]
- derek – [tak sem bija lačen, ka sam si derek moga falat vzeti povitice = tako sem bil lačen, da sem si takoj moral vzeti, verjeli ali ne, kos potice]
- det – moški, slabšalno
- dihtonga – tesnilo
- diklina – punca, dekle
- dimos – timijan
- divjok – divjak
- divjok – samoraslo sadno drevo, ki še ni cepljeno
- dnika – kos zemlje, kjer je stalno preveč vlage (najnižji del njive)
- dočik – dokler
- dojiti – molsti [dedi näznamo dojiti znomo pa piti = dedi ne znamo molsti znamo pa piti]
- dojti – priti, prispeti [kumä sem dojšo = komaj sem prispel]
- dokič – dokler
- dokozati – dokazati
- domoč – domač [domči krüh je najbojši = domač kruh je najboljši]
- donästi {donesti} – prinesti [donäsi mi faloček krüha = prinesi mi košček kruha]
- dopolnüvati {dopolnuvati} – dopolnjevati
- dosti – veliko [dosti dece – veliko otrok]
- dostikrot – velikokrat
- drečän {drečen} – močan, debel
- dregniti – zabosti z nožem, s komolcem potisniti
- drepank – stružnica
- drevenka – lesena posoda [pojo si mesa za celo drevenko = pojedel si mesa za celo skledo]
- drgačik (*DBV) – drugače
- drgoč – spet
- drjezgati (*MR) – prositi, moledovati (ihtavo), velja za male otroke
- drlejbus (*IP) – neroda
- drot – žica
- drotpiršna – jeklena krtača
- drügi {drugi} – drugi, ostali
- drükar {drukar} – poseben kovinski gumb podoben kovici
- drüzgati {druzgati} – mečkati
- drvjača – velika sekira za sekanje drv
- dräti {dreti} – kričati, jokati
- držova – država [hvala Bogi, kä momo svojo držovo Slovänijo = hvala Bogu, da imamo svojo državo Slovenijo]
- dugi – dolg, dolgovi (*R_FK)
- dugo – dolgo
- düh {duh} – duh
- dükäl {dükel, dukel} – lončena posoda za shranjevanje mleka za sesedanje
- dumah – doma
- dünkäš {dünkeš, dunkeš} – bedak, nerodnež
- dünkati {dunkati} – pokati
- dünoti {dunoti} – počiti
- durhcug – prepih
- düška {duška} – sapa
- dužän {dužen} – dolžan
- dvegebi – sključen [oča so čisto dvegebi = (stari) oče so popolnoma sključeni]
- dveri – vrata (v okolici Ljutomera)
- dvor – kmečko dvorišče [fačoki se po dvori lovijo – otroci se po dvorišču lovijo]
- džemper – pulover (to besedo uporabljajo zgolj v Središču, na Kogu je nekateri sploh ne poznajo, na Kogu je pulover rekla)
- –
E
— E —
- ecäk {ecek} – teliček
- ednodvajsti, ednotrijesti, … – enaindvajset,enaintrideset, … (tudi ädnodvajsti., …, izgovorjava števil, glej zgoraj)
- ednok – enkrat
- einpren – prežganje
- ekstra – posebej
- escejk (*IP) – jedilni pribor
- –
F
— F —
- fača (*IP) – šal
- fačok – otrok, slabšalno [fačok idi dumu = otrok pojdi domov]
- fäjäk {fejek} – krof,
fejek (široki e) je v Središču! Prav tako severno od njega – Kogu. V Obrežu, Grabah pa fejek (zelo ozki e); fenki-mn (*R_FK). - fajfa – pipa
- fajn – prijetno
- falat – kos (kos mesa)
- faloček – košček
- fandl – zidarska zajemalka
- färcek {fercek} – vžigalnik
- farof (*DBV) – župnišče
- färtik {fertik} – konec
- fasati – biti tepen, jih dobiti
- fasl – kovinska okrogla posoda
- fasnprifar – naprava za zaznavanje električne napetosti, kontrolna lučka, “probirka” [brez faznpriferja ne šlotaj po elektriki = brez probirke ne šlataj po elektriki]
- fašenk – pust
- fčäkniti {fčekniti} – uščipniti
- fčära {fčera} – včeraj
- fčäsni {fčesni} – udari
- fčäsniti {fčesniti} – strgati, udariti
- fčosik – včasih
- fčasik – takoj
- fedra – vzmet
- fehtati – prositi
- feltna – platišče
- fest – lep
- fest – zelo, močno [fest ga zgrabi, drgači dä ti vujšo = močno ga zagrabi, drugače ti bo ušel]
- fičafaj – žaga z lokom, ponavadi lesenim; tudi kriva postava [tak sä držiš kak fičafaj = tako se držiš kot ‘fičafaj’]
- filpošnica (*IP) – ??? ena vrsta rož ???
- finiti – stokati, jamrati
- firhang – zavesa
- firma – birma
- fkaniti – ogoljufati
- fkopiti (*MR) – kastrirati [si že fkopjo gudeke = si že kastriral prašiče]
- fkraj – vstran
- fküp {fkup} – skupaj
- flek – madež
- flisik – pridno in hitro [ti si pa flisik = ti si pa hiter]
- folc – strešna opeka z utorom
- folgati (*DBV) – dohajati, kos biti [ne ja folga to nareti = ni zmogel tega narediti]
- forba – barva
- forbice – barvice
- foringa – prevoz
- fosl – ploh, debela deska
- fplif – vpliv
- fpreči – vpreči
- frackati – šibko pokati
- fraj – prost
- frakl – obleka iz starih časov
- francoz – nastavljivi ključ za vijake
- frcaja – vrsta gobe, goban, kje tudi deček, brezovšček (brezovček)
- fretati – mečkati, težko živeti, težko delati, utrujati [kä nekä fretaš celi den = kaj mečkaš cel dan]
- frgazer – uplinjač
- friško – sveže [obleči si že friško robačo, vohaš kak smrdiš = obleči si že svežo srajco, vohaš kako smrdiš]
- frižeksun – tepežni dan, 28. december (nekje tudi fričeksun)
– na ta dan so otroci s šibo hodili od hiše do hiše in tepli odrasle, zraven so izrekali določene verze in prosili za darove, denar (rešite se, rešite se ali danes je tepezni dan, reši, reši se kristjan! …), tepežkarji so tepli s korobačem ali z leskovo šibo, tepli so tudi po sadnem drevju, da bi v novem letu dobro obrodilo, udarec s šibo pomeni udarec s šibo življenja, pomladitev in življenjsko moč, ta dan se imenuje tudi dan nedolžnih otročičev, ime se navezuje na svetopisemsko zgodbo, ko je dal Herodot v Betlehemu pomoriti vse dečke stare do dveh let, v 10. stoletju je cerkev uvedla godovni dan nedolžnih otrok, ljudje so tudi verovali, da na ta dan naokoli divjajo ženski demoni, ki pod nebom vodijo množico otroških duš. - frntast nos – zavihan nos
- frpant – povoj
- fršlus – zadrga
- frtol – četrt
- frtošjača – predpasnik
- früntarti {fruntarti} – nagubati obraz (okolica Veržeja)
- früntasti {fruntasti} (*MR) – razbrazdan obraz
- fsaki – vsak
- fsakši – vsak
- fsigdor – zmeraj
- fsi-sveci – Vsi sveti ali Dan mrtvih (*R_FK)
- ftič – ptič
- ftoplenec – utopljenec
- ftrgati – utrgati
- fučanje – ristanc
- fučati – igrati se ristanc [celi den smo se fučali = cel dan smo se igrali ristanc]
- füčkati {fučkati} – žvižgati [za diklinoj je füčko = za punco je žvižgal]
- füčkec {fučkec} – piščalka
- fudati (*MR) – pihati, veter piha
- fugirati (*DBV) – zapolniti
- fukjen – neumen
- fuknoti – zavreči, tudi kaj ukrasti (*R_FK)
- fuksšvanc (*IP) – žaga lisičji rep
- funduš – temelj
- fünkäšnica {fünkešnica, funkešnica} – narcisa
- füra {fura} – podloga v obleki
- furkl – grimasa [kakšne furkle pa to delaš = kakšne grimase pa to delaš]
- furt – vedno, zmeraj [furt mi sitnoriš = zmeraj (vidno) mi sitnariš]
- fürtoh {furtoh} – ženski predpasnik
- fürtošjača {furtošjača} (*IP) – delavski predpasnik brez zgornjega dela – samo okrog pasu
- fuzetl (*IP) – nogavica [“Küpjo bi ene fuzetle. Möte kakšne?” = “Kupil bi ene nogavice. Jih imate?”]
- fütošaro {futošaro} (*MR) – štuparamo
- –
G
— G —
- gazda – gospodar
- gäni {geni} – premakni
- gänk {genk} – stopnišče (tudi gejnk) – hodnik, prav tako priklet (*R_FK)
- gate – spodnje hlače
- gater – rešetka, vrata iz lat, tudi žaga za hlode
- gidran (*DBV) – samosvoj človek
- gift – strup [sozdovoga pso je zagifto = sosedovega psa je zastrupil]
- gingavi (gingaf) – revček, zaostal v rasti, oslabljenost med in takoj po bolezni
- gips – mavec, mavčna obloga
- glaž – steklenica
- gletva (*DBV) – dleto
- glih – pravkar, prav [glih tak = prav tak]
- globaja – goba, recimo jurček
- glodnoti (*FK) – pasti [tak sen glodno, s peciklon je glodno = tako sem padel, s kolesom je padel]
- glova – glava
- gloven – glaven
- glovno – glavno
- glüta {gluta} – ciste na jetrih [paj, toti gudek pa je bijo betežen, gle keko glüt mo na jetrih = ja, ta prašič pa je bil bolan, glej koliko cist ima na jetrih]
- gnäs {gnes} – danes
- gnojšnica – gnojnica
- gnüs {gnus} – nesnaga, sram, gnus
- gorice – vinograd
- gosenca – gosenica
- gospodor – gospodar
- gostoväjnščäk {gostovajnšček} – svat
- gostüvaje {gostuvaje} – poroka
- gožva – šiba iz vrbe
- greda – greda, cvetlična greda, greda v vrtu
- gredenca – kuhinjska omara, nekje tudi v spalnici, s premičnimi vrati
- grejäsnica {grejesnica} – moka, bela fina moka za pecivo
- griva – konjska griva, grde dolge lase
- grod – grad, trdnjava [v grodi stroši = v gradu straši]
- grolika (*DBV) – grozdna jagoda
- grožati (*MR) – mešati
- grotati – uspeti [no pa mo je grotalo = no pa mu je uspelo]
- gruft – grobnica [kralico so zakopali v gruft – kraljico so pokopali v grobnico]
- grünt {grunt} – posestvo
- grüntati {gruntati} – razmišljati, tuhtati
- grüška {gruška} – hruška
- gučati – govoriti [o čem ste gučali = o čem ste govorili; če boš präväč gučo, bo šo na Goli otok = če boš preveč govoril, boš šel na Goli otok]
- gudäk {gudek} – prašič, svinja [gudäka smo zaklali = prašiča smo zaklali; zamozan si kak gudäk = umazan si kot prašič; Matjašek je gudäka klo = Matjašek je prašiča klal]
- gulaš – golaž
- gumbenšnica – ‘knoflca’, kovinska sponka za prebadanje, spenjanje
- gumelastika – elastika
- gumih – gumi
- gumilezinga – lepilo za krpanje zračnic
- gumivoz – lesen voz z gumami na kolesih, inovacija prastarega voza (v moji mladosti so bili v uporabi navadni leseni vozovi in tudi že gumivozi – ti so bili že kar “nobl”)
- gümla {gumla} (*DBV) – skedenj
- gün {gun} – deka
- güja {guja} (*IP) – deka
- gürati {gurati} – igrati [deca se lepo gürajo na gänki = otroci se lepo igrajo na stopnicah]
- gustoš – tek, okus [toti je bräz gustoša = ta je brez okusa]
- gut – grlo [gut me boli = grlo me boli]
- gutniti – spiti požirek [gutno je žganico = popil je požirek žganja]
- gvant – kmašnja obleka
- gvärati {gverati} – vrniti kaj [gdo boš mi gväro pänäza = kdaj mi boš vrnil denar]
- gväronga {gveronga} (*MR) – vrneš delovno uslugo (težaka)
- gviniti – zmagati, zadeti na igri na srečo
- gvišno – gotovo, zagotovo [gvišno da prišo = zagotovo bo prišel]
- –
H
— H —
- häjati {hejati} – nehati
- häjdina {hajdina} – ajda
- hajskati – po nosu podrgniti [pso säm nahajsko po gobci, za pa jä hüt = psa sem podrgnil po gobcu, sedaj pa je hud]
- hajzl – stranišče (WC)
- hälast {helast} – neumen, ne preveč brihten
- hamer – kladivo
- hamica – stegno (živalsko), prednja svinjska krača
- häpa {hepa} (*IP) – krava [häpa stora = stara krava]
- härb {herb} – dedni delež
- härbati {herbati} – dedovati [pohärbo je grünt = podedoval je posestvo]
- harmunika – harmonika
- hasek – korist [od täbä nega haska = od tebe ni koristi]
- hasniti – koristiti, učinkovati [vroštva morajo hasniti = zdravila morajo koristiti, učinkovati]
- hašek (*IP) – mevža
- hauba – havba
- hec – šala
- heklaje (*DBV) – kvačkanje
- heklati (*DBV) – kvačkati
- helasti (*IP) – nor [kä si čisto helasti? = a si čisto nor?]
- hempasti (*IP) – neumen
- hica – vročina [obupna hica = obupna vročina]
- hin – zanič, slabo se počutiti [čisto säm hin = čisto sem zanič]
- hintati = uničiti, ubiti (ta beseda je zmeraj manj v uporabi, najbrž je izpeljanka iz sanskrta)
- hiža – hiša
- hladentina – žolča
- hlef – svinjak
- hlopec – hlapec
- hmaj – len [deca so hmaji = otroci leni]
- hmajüh {hmajuh} – lenoba
- hmajühati {hmajuhati} – lenariti
- hmivača – kuhinjska krpa (hmivača – perilek (*R_FK))
- hmivati – umiti [moj det se sploh nečä hmivati = moj mož se sploh noče umivati]
- hmreti – umreti [vsaki mora hmreti = vsak mora umreti]
- hoblati – oblati deske, vrata
- hoblič – oblič
- hoblpank – mizarska miza za oblanje
- hobod – obad
- hodi – pridi [hodi sem – pridi sem]
- hog – komanda kravi za zavijanje levo [(Frančäk na kolah zakriči kravi = Franček na vozu zakriči kravi) Roža hog = Roža zavij levo]
Središko: čo – desno, houk-levo, prleško: ču-desno, hok-levo, tudi ejs je levo. (Ču, ejs, Liška, Šeka (*R_FK)). - hojka – smreka
- hokl – kavelj
- homot – jarem. lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živali [homot ga žüli = jarem ga žuli]
homot – slov. komat. Homot je izdelek sedlarja in je imenitno izdelan, nasproti jarmu, ki je leseni in ga izdeluje kolar. Zato ima jarem slabšalni pomen, ženitev (*R_FK). - hondlati – pogajati se, recimo za ceno [pogladni, Frančika po hondla = poglej, Frančika se spet pogaja]
- honžek – neroden človek
- horati – s paro preliti prašiča in strgati kocine [gudeka smo poleli s kropom, te pa smo ga pohorali = prašiča smo prelili s kropom, potem pa smo mu strgali kocine]
- hozntregar – elastične naramnice
- hrakl – gosti izloček, ki ga izplunemo [stori celo noč hrakla = stari celo noč ‘hrakla’, pljuva]
hrakl-izpljunek (*R_FK). - hrckati – smrčati
- hrdati (*DBV) – drgniti, intenzivno čistiti, glodati [kä te hrdaš posrane šolja po postali = zakaj drgneš umazane, osrane čevlje po postelji]
- hrmeslavec – hrustanec
- hroniti – hraniti [nahroni deco = nahrani otroke]
- hrost – hrast [živi hrost je nareda = naredil je stojo na rokah (*R_MR)]
- hrtoläc {hrtolec} – gobec
- hrvot – hrvat
- huckafca – gugalnica
- huckänca {huckenca, huckanca} (*DBV) – gugalnica
- huckati – guncati, pozibavati se [celi den se hucka = cel dan se guga]
- hujskati – hujskati, nagovarjati k nečemu, uporu [nahujsko je deco proti učiteli = nagovoril je otroke proti učitelju]
- hukati – z izdihavanjem zraka segreti mrzle roke – hukati v roke, otroci hukajo v zaledenelo šipo
- hupkač – ptič vodeb, smrdokavra (neverjetno, angleško je hoopoe, kar je blizu poimenovanju hupkač)
- hürog {hurog} – ??? (Veržej)
- huškati – vriskati [na brotvi so veselo popevali in huškali = na trgatvi so veselo peli in vriskali ]
- hüt {hut, hud} – jezen
- hüta {huta} – uta, drvarnica [idi v hüto po drva = pojdi v drvarnico po drva]
- –
I
— I —
- idi – pojdi
- imenüvati {imenuvati} – imenovati
- indi – nikjer, drugje
- istina –
- itak – saj tako [itak neja prišo – saj tako ni prišel]
- izda (*MR) – še zmeraj, še vedno
- izhoja – izhaja
- izabela – samorodna trta z velikimi listi in rdeče vijoličastimi grozdi, pijača (trta na brajdi)
J
— J —
- jaboka – jabolko
- jabošnica – jabolčnik, pijača iz jabolk
- jagat – topol (okolica Veržeja)
- jäklati {jeklati} – jecljati
- jänka {jenka} – krilo
- japec (*DBV) – adamovo jabolko (goltanec)
- järmänica {jermenica} – jermenica
- järonek {jeronek} – tarnanje [järonek, to se je zgodilo = joj, to se je zgodilo]
- jäsih {jesih} – kis
- jegof – njegov
- jägjät {jegjet} (*MR) – topol
- jeni – njeni
- jerontina (*MR) – Jezus_Marija
- jiva – njiva
- joč – jok [deca se po jočejo = otroci se spet jokajo]
- jog – lov
- joger – lovec
- jok – marljiv
- joko – zelo
- jomrati – tarnati
- jorek – jarek
- jostreb – jastreb
- jošje – jelša, grmovje iz jelše
- jozbec – jazbec
- jüžina {južina} – malica, süha jüžina je pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom
- –
K
— K —
- kajla – zagozda
- kak – kako [kak si to napravjo = kako si to naredil]
- kak – kot [kak atek = kot oče]
- kapura – mrtvašnica [pätlar leži v kapuri = berač leži v mrtvašnici], včasih so bile kapure (mrtvašnice) samo za tiste pokojne, ki niso imeli doma, želja vseh ostalih je bila, da je pokojni do pogreba ležal v sobi domače hiše – danes je temu ravno obratno, s tem smo tudi na vasi spremenili temeljni odnos do smrti, pokojnika, do življenja (veliko je k temu prispevala razredna ideološka zaveza, da se smrti odvzame tradicionalne krščanske simbole in običaje vezane na slovo od bližnjega), vedno bolj propagirano kurjenje pokojnika, je še en žebelj v krsto popolnega brisanja slovenske tradicije, za nami ne ostaja nič več …, arheologi bodo proučevali zgolj smeti, embalažo velikih multinacionalnih trgovskih centrov potrošniškega kiča, ki bo ležal, po nekoč zeleni, Štajerski
Glede izvora besede kapura – mrtvašnica (nisem našel primerjave v nobenem jeziku)
ali pač – mislim da je še kaj podobnega moč najti v litvanščini, kjer kaupra pomeni vzpetino, kapo, kapico. Kapa je seveda tudi slovenski izraz za pokrivalo. Lahko bi povzeli, da je to vzpetina, vrh hriba kjer je pokopališče, prostor za mrtve. Litvanščina in slovenščina pa sta v Evropi najbolj podobna sanskrtu, predvsem slovenščina, ki je ohranila dvojino – smo živi jezikovni fosili. To kaže, da so predeli okrog Koga, Sv. Bolfenka ohranili določena poimenovanja iz davne preteklosti – to pa je mogoče le, če se (je) obdrži(žala) kontinuiteta s staroselci. - karuza – koruza
- kasl – predalnik
- kaš – da boš
- kaštiga(ti) – božja kazen [Bog da te kaštigo, če boš grdo gučo = Bog te bo kaznoval, če boš grdo govoril]
Kaštiga je kazen, vsakršna ne samo božja (*R_FK). - kator – katar, vnetje sluznice
- kcoj – zraven
- kä {ka, ke} – kaj [kä nücaš = kaj rabiš]
- kečka (*DBV) – zlasati
- kavbojäc {kavbojec} – ‘kavboj’
- keber – ščurek [v fäžoli je keber = v fižolu je ščurek]
- kefa – krtača
- kehli (*IP) – zobje
- keko – koliko
- keks – piškot
- keri – kateri [keri je bijo = kateri je bil]
- ketna – veriga na kolesu, itn
- ketüštvo {ketuštvo} – staro prijateljstvo skozi sodelovanje (najverjetneje se več ne uporablja)
Ketüštvo, nositi fketuš – v kompaniji, v sodelovanju. Nosita sükjo fketuš! Oba nosita eno suknjo (*R_FK). - kihača – kuhavnica [s kihačoj ga je fčäsno (vudro) = s kuhalnico ga je udaril]
- kikaf – hripav
- kisilina – kislo mleko
- kišta – kovček
- klafter (klaftra. kloftra) – klaftra je dolžinska mera, 1,896 m; prostorninska mera, zlasti za drva, približno 4 m^3 [dobjo je dve klaftri drf = dobil je dve klaftri drv], raven kos deske
- klaje – klanje
- kläjäc {klejec} – klanec, kolovoz vrezana v zemljo, strmino
- klamoteriti – klamoteriti, opletati, recimo po stanovanju
- klecinprot – sadni kruh, kruh s suhimi slivami, hruškami, jabolki, krhlji
klecinprot ali sadni kruh je posebnost ob božiču (*R_FK) - kläpoč {klepoč} – klepač, kladivo za klepanje kose, trinožno sedalo za klepanje
- klepati – klepati, kje hodiš
- klešč – klop [pogladni če mom klešča = poglej če imam klopa]
- klinton – samorodna trta z majhnimi temno modrimi grozdi
- klobosa – klobasa
- klonfa – klanfa, tesarska spona
- klonfač (*DBV) – spenjač
- klopotäc {klopotec} – klopotec
- klopotati – ropotati [klopotäc klopoče = klopotec ropota]
- klübük {klubuk} – klobuk
Zanimivo, da v okolici Ivanjkovcev izgovarjajo besedo klobuk z klabük in tombolu z tambola (*R_FK). - klüč {kluč} – ključ
- klüčenca {klučenca} – ključavnica
- klüčnica {klučnica} – ključnica [klüčnico si je potro = ključnico si je zlomil]
- klüjec {klujec} (*DBV) – suho sadje
- klüka {kluka} – kljuka na vratih
- klükica {klukica} – ščipalka za perilo, itn
- klün {klun} – kljun
- klupati (*DBV) – odstranjevati sončnična semena s “klupačom”
- klupica (*DBV) – ščipalka
- klüvati {kluvati} – kljuvati
- knedl – cmok, knedelj [kromperove knedle smo jeli s cükrom = krompirjeve cmoke smo jedli s sladkorjem]
- knižni – knjižni
- knof – gumb
- kobača – pasja uta, kletka za živali [päs je v kobači = pes je v uti]
- kocen – bet gobe [pogledni Frančika, kak črvivi kocen mo tota globaja = poglej Francka, kako črviv bet ima ta goba]
- kogagut – karkoli [kogagut donäsäš = karkoli prineseš]
- kohla – kahla
- kohlica (*DBV) – keramična ploščica (enako kot spodaj, le ednina)
- kohlice – stenske ali talne keramične ploščice
- kokoš – kokoš
- kokot – petelin
- kola – voz, lesen voz za vprego konj ali krav
- kolca – kolesci povezani z osjo za namestitev pluga, lestve
- kolati – sekati drva [oča kola drva = dedek seka drva]
- kolesl – odprta kočija [s koleslom sta se pelala k mäši = s kočijo sta se peljala k maši]
- kolna – kolena
- kolnkišta – zaboj za premog
- koloč – kolač
- kolor – kolar
- komentor – komentar
- komor – komar
- komot – udobno, zlahka
- konta – vedro, kanta [donäsi mi konto vode = prinesi mi vedro vode]
- kopaja – posoda za hranjenje prašičev, kopanja podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine, korito
- korbine – sedmina (pogostitev sedmi dan po pogrebu: povabiti, priti na sedmino; ),
kormine (karmine) – predlaga (*R_FK). - korejä {koreje} – korenine
- korošije – ostanek listov po ličkanju
- korozije – koruzna stebla
- korožjok – lesena ozka uta kjer se hrani koruza
- korpa – okrogla pletena košara z dvema ročajema za nabiranje pridelkov
- korpäc {korpec} – pletena košara, ponavadi z enim ročajem
- korta – karta za kartati, karta za vlak, itn
- kortati – kartati
- kosmot – kosmat [kosmot je kak živol = kosmat kot žival]
- koštati – stati [keko košta = koliko stane]
- kotjok (*IP) – kotnik
- kotoč – kolo, recimo pri vozu
- kotrige – “noge” [potegni že tote kotrige = stopi hitreje]
- koturati – kotaliti [sosidovi deca pa koturajo kotoče od pecikla = sosedovi otroci pa kotalijo kolesa od kolesa]
- kova – kava
- kovoč – kovač (mnogi menijo, da je kovač madžarska beseda, a glede na priselitev nomadskih Hunov, bi beseda kovač lahko bila slovenska, saj smo tukaj kovali že stoletja in so jo prej prevzeli Madžari …, Finci, ki so jezikovno blizu Madžarom, poimenujejo kovača z besedo seppa; pa tudi Čehi, Poljaki in Slovaki imajo za kovača praktično enako besedo kot Slovenci in malo verjetno je, da bi Madžari tem starim avtohtonim in tehnološko naprednim narodom, vsilili besedo kovač )
- kozlati – bruhati [kä me naš pokozlo = da me ne boš pobruhal]
- kožühaje {kožuhaje} – ličkanje [na kožühaji säm jo spozno, s korošijom sem jo napho = na ličkanju sem jo spoznal, z ličkanjem sem jo naphal]
- kožühati {kožuhati} – ličkati koruzo
- krajčak – skorja kruha [tüdi beli krüh mo krajček = tudi bel kruh ima skorjo]
- krajda – kreda
- krbit – karbid (spojina kalcija in ogljika, ki z vodo tvori acetilen, strok. kalcijev karbid)
[proklati dedi, že po strelajo s krbitom = presneti možje, že spet streljajo s karbidom] - krčenca – posebna sekira, motika pravokotne oblike za sekanje grmovja, za krčenje grmovja
- kredi – pripravljen [si kredi = si pripravljen]
- krf – kri
- kripe – lesene stranice kmečkega voza za prevoz kmečkih pridelkov
- krméžlaf (*IP) – krmežljav
- krmežlavec (*IP) – otrok s krmežljavimi očmi; tudi zmerljivka za otroka, ki se nesamokritično baha, izziva, predvsem odrasle
- krnica – lesena posoda z ročajema, izdolbena iz enega kosa lesa [keri da držo krnico za krf = kdo bo držal krnico za kri; krüh zmesi v krnici = kruh zmesi v krnici; skopli deta v krnici = umij otroka v krnici ]
- krof – povečana ščitnica na vratu (golša)
- krol – kralj [drži se kak krol = drži se kot kralj]
- kromper – krompir
- kropci – krapec, jed iz valjanega testa s skutnim, smetanovim ali drugačnim namazom.
Krapci ali kropci so iz kvašenega testa (*R_FK). - kropjača – lončena posoda za kuhanje v krušni peči
- krotek – kratek
- krovjak – kravjak, kravji iztrebek [v krovjaki säm si noge grejo = v kravjaku sem si noge grel]
- krtovijak – krtina, zemlja, ki jo nakoplje krt [letos je puno krtovijakof = letos je polno krtin]
- krucifiks – kletvica (kruci so bili razbojniki, ki so ropali po Prlekiji) [krucifiks fačok, a naš hitro prišo sen = presneto otrok, a ne boš hitro prišel sem]
- krucinal – kletvica, škandal
- krüh {kruh} – kruh
- krvatl – kravata
- ksiht – obraz [kakšni ksiht je napravjo = kakšen obraz je naredil]
- kšäjt {kšajt} – spreten, bister, pameten [naš čäh je joko kšäjt, to je po mäni = naš fant je zelo bister, to je po meni]
Kšajt tudi iznajdljiv (*R_FK) - kucati – kolcati
- kuča – hiša
- kučet – stegno pri kolku, kolk
- küčka {kučka} (*DBV) – del žaklja nad “mašnico” (nad zavezanim delom)
- kučti – stegna, kolki
- kufer – kovček [s kufrom je šo v Lotmerk = s kovčkom je šel v Ljutomer]
- kühja {kuhja} – kuhinja
- kuj – konj (nekateri deli Prlekije rečejo koj)
- kuj (*IP) – šparon (po obrezovanju trsa preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže ali pusti prost)
- kujsa – psica [kujsa se guni = psica se goni]
Zanimivo: Na Kogu kujsa tako kot v Središču, že v Pušencih pa küsa (*R_FK). - kujšnica – vrsta slive, zelo sladka
- kuline – koline
- kulok – obvezno delo vaščanov na vaški infrastrukturi (ceste, jarki, itn – najbrž beseda izhaja od dela pri kulakih), prakticiralo se je nekje do leta 1980
- kum – boter pri birmi [Ka ti je kum küpjo za firmo, vüro? = Kaj ti je boter kupil za birmo, uro?], to je hrvatizem ob meji
- kumä {kume} – komaj [kumä säm dojšo – komaj sem prišel]
- kumän {kumen} – komaj [kumän säm prišo = komaj sem prišel]
- kumän {kumen} – polica pred odprtino kmečke peči [na kumni je stalo väč luncof = na kumenu je stalo več loncev]
- kumica – botra, to je hrvatizem ob meji
- kunčati – končati
- kunäc {kunec} – konec
- künšt {kunšt} – umetnost, spretnost [to je ne nič künštnega = to ni nič posebnega]
- künšten {kunšten} – spreten [ti pa si künšten = ti pa si spreten]
- küp {kup} – kup [opo je na küp slame = padel je na kup slame]
- kupica – kozarec [še äno kupico bom spijo = še en kozarec bom popil]
- küpiti {kupiti} – kupiti [atek küpi mi cükre = ata kupi mi bombone]
- kuplunga – sklopka pri vozilu
- küpüvaje {kupuvaje} – kupovanje
- kurbl – ročica za zaganjanje [zakurblaj motor = zaženi motor]
- kurblvela – ojnica pri motorjih
- kurcšlus – kratek stik v električni napeljavi [kurcšlus je zanetjo ogänj = kratek stik je zanetil ogenj]
- kürečjak {kurečjak} – kurji iztrebek [Färunika, spucaj kürečjake = Veronika, očisti kurje kakce ] , v Veržeju je kürečjak tudi kurnik
- küriti {kuriti} – kuriti
- küsa {kusa} (*DBV) – psica
- küsjak {kusjak} (*DBV) – pes
- kušati – okusiti, poskusiti [kušaj žüpo = poskusi juho; kušaj si robačo = pomeri si srajco]
- küšniti {kušniti} – poljubiti
- küštrati {kuštrati} – kuštrati [Mimika mä je čisto sküštrala = Mimika me je čisto skuštrala; tak sküštrani pa nämräš v školo = tako skuštran pa ne moreš v šolo]
- kvečamo – kvečjemu [s popüščajäm decä naš vzgojijo, kvečamo pokvorjo = s popuščanjem otroka ne boš vzgojil, kvečjemu pokvaril]
- kvočka (*IP) – koklja
- –
L
— L —
- lager (logar) – ležaj [lager je šo = ležaj se je pokvaril]
- lager (logar) – koncentracijsko taborišče
- läjsl {lajsl} – ozka letev
- laket – komolec
- lakotjok (*IP) – požeruh, lakomnik
- lakvenca (*MR) – posoda (lesena, plastična) za prelivanje vina iz soda v sod
- lalafka (lalofka) (*IP) – čeljust
- lampaš – luč
- lanc – veriga [lanc sä je ftrgo = veriga se je pretrgala]
- läščäčäk {leščeček} (*MR) – varuh narcis (bitje ki varuje narcise)
- lavor – umivalnik, umivalna skleda [mati si hmivläjo nogä v lavori = babica si umivajo noge v umivalniku]
- leder – usnje [ledrni mantl = usnjeni plašč]
- leki (*MR) – najbrž, menda
- lëlija (*IP) – perunika
- lesa – ‘šlic’, zareza na hlačah za lulanje [leso moš odprto, tä je ne srom = ‘šlic’ imaš odprt, ti ni nerodno]
- letkoln – spajkalnik [letkoln je za lotati = spajkalnik je za spajkanje]
- lidje – ljudje [lidje božji = ljudje božji]
- ligenštul – ležalnik
- limati – lepiti
- lintvor – hudič, nekaj globoko, grozovito, nečloveškega, slabega, pra-zlo, pra-hudič, zmaj; pol človek pol žival [prokleti lintvor = prekleti hudič; to je ne človik, ampak provi lintvor = to ni človek, ampak pravi hudič; ti nisi človik, ti si lintvor = ti nisi človek, ti si zlodej]
Lindwun je v nemščini zmaj (Zanimivo je tudi ime kraške znamenitosti, občasnega bruhalnika ali zaganjalka, ki bruha vodo v določenih presledkih, to je Lintvern, ki je kot naravno čudo znan že več kot 300 let, opisal ga je tudi Janez Vajkart Valvasor leta 1689. )
SSKJ lintvern -a m (i) nižje pog. zmaj: hud lintvern njegova žena je pravi lintvern - listjak – prostor za steljo, suho listje
- liščoje (*MR) – ostanek listov po ličkanju, “korošije”
- lobaja – lobanja
- Loblana – Ljubljana (pravilneje Lublana – kar je razvidno iz Trubarja, Vodnika, Linharta, Prešerna, torej še pred posegom ilirizma – hrvatosrbizmov, tuji politiki in domači slabiči so nam vsilili balkanski soglasniški skupini lj, nj, …)
- locen – ročaj
- lodati (*DBV) – obvladati, moči
- lodja – ladja
- lodl – predal [v lodl se je skrijo = v predal se je skril]
- logar – ležaj, taborišče
- logoši – slabši [gnäs so deca logoši kak fčosih = danes so otroci slabši kot včasih]
- lompati – preveč govoriti grde besede, obrekovati [kä lompaš = kaj govoriš nesramnosti]
- loni – lani [loni je bila hüda zima = lani je bila huda zima]
- lopof – lopov [lopof se dela lepoga = lopov se dela lepega]
- lopor – velik lesen lopar za devanje kruha v peč
- lorbek – lovorjev list [gulaša bräz lorbeka nega = golaža brez lovorjevega lista ni]
- lorfa – pustna maska [kakšno odürno lorfo mo = kako odurno masko ima]
- los – las [en los na glovi je malo, v žüpi pa ogromno = en las na glavi ni veliko, v juhi pa je ogromno]
- losi – lasje [moj oča nema vač losi = moj dedek nima več las]
- lotati – spajkati
- Lotmerk – Ljutomer, bolje bi bilo uporabljati kar Lotmerk
- Lotmeržanar – prebivalec Lotmerka (Ljutomera)
- lücifär {lücifer} – hudič
- lücko – ljudsko [lücka umetnost = ljudska umetnost]
- lüdstvo – ljudstvo [lüdstvo hitro pozobi = ljudstvo hitro pozabi]
- lüft – zrak [hodi grema na lüft = pridi greva na zrak]
- lüftdrükarca (*DBV) – zračna puška
- lük – čebula
- lükati (*DBV) – kukati, naskrivaj gledati
- lükec – sadika čebule
- lükif – likof, praznovanje po opravljenem delu
- lükja – luknja
- lumpati – popivati
- lunček – lonček
- lunec – lonec
- lupčäk {lupček} – ljubček
- lüpläjä {lüpleje} – lupljenje
- lüštno – prijetno, lepo [lüštno diklino moš, samo če jä pridna = lepo punco imaš, samo če je pridna]
- –
M
— M —
- mačok – maček (samec)
- magari – čeprav [magari hmärjäm = čeprav umrem]
- mäjca {majca} – majica
- mäjcink {mejcink} (*IP) – malo
- mäla {mela} – moka (Madžari rečejo mlinu malom, kar je skoraj zagotovo vpliv slovenščine)
- malički – zelo majhen
- mantl – plašč
- marela – dežnik
- marka – znamka
- marot – slabo se počutim [tak säm marot = tako slabo se počutim],
marot – bolan, marodera – je na bolniški (*R_FK). - marula – marelice [marule je kro = marelice je kradel]
- marulek – neroden človek
- mäša {meša} – maša
- mašina – stroj
- mater – kako [mater si nor = kako si nor, mama si neumen]
- mati – stara mama, babica
- maža – mazilo
- mäžnar {mežnar} – cerkovnik, mežnar, kdor oskrbuje cerkev
- meča – zadnji, mišičasti del goleni [päs ga je vgrizno v levo mečä = pes ga je ugriznil v leva meča]
- medejok – medenjak, piškot iz meda
- meher (*FK) – mehur, tudi v Obrežu je meher
- mejoš – mejaš
- mela – moka (podobnost z angleško besedo meal)
- meresäc {meresec} – merjasec
- mesiti – mesiti, gnesti [mama je fčära zmesila krüh = mama je včeraj omesila kruh]
- metelica (*IP) – vešča, nočni metulj
- metül – metulj
- metulica – nočni metulj
- mezdra (*MR) – nekaj kar plava na kapljevini, smetana, škrlip
- meziti – počasi, komaj zaznavno se premikati [kä meziš celi cajt = kaj se premikaš cel čas]
- Mikloš – Miklavž
- miličjak – policaj
- mimok (*DBV) – mimo
- mlečäč {mlečec} – regrat [mlečäč je spomladi prva šälota = regrad je v pomladi prva zelenjava]
- mlekarca – krava, ki da veliko mleka, bujna punca
- mlodi – mlad
- mo – imeti [Tunčäk mo dosti lepo deco = Tunčäk ima še kar lepe otroke]
- mocel – macelj, bat, bet
- močefit – sperma
- moček – maček
- močka – divja mlada punca
- molar – pleskar
- molati – pleskati
- mon – imam
- montirräjzl {montirrajzl} – kovinska ročica za montiranje pnevmatik
- montrati – garati [celo živläjä se moramo montrati = celo življenje moramo garati], tudi mantrati {? sanskrt – mantra})
Mántra je verski ali mistični zlog ali pesem, navadno iz sanskrta – osredotočenje na eno samo misel ali tudi opravilo. Ali je prleška beseda montrati, matrati prenešena iz sanskrta? Ko garaš in ponavljaš enake (iste) gibe se “montraš” – povezava torej vsaj teoretično obstaja. - moped – motorno kolo
- mošničjak (*IP) – stročji fižol
- mort – malta
- morti – mogoče [morti pridä zütra = mogoče pride jutri]
- most – mast [most mi je opola na nove hlače = mast mi je padla na nove hlače]
- mostoči – brki (podobnost z angleško besedo moustache)
- mrkefca – korenje
- mrmeloda – marmelada
- mrndati – presti [moček opät zadovolno mrnda = mucek spet zadovoljno prede]
- mrok – mrak [mrok mä je dobjo = mrak me je dobil]
- mrtäf {mrtef} – mrtev
- müha – muha
- murk (*MR) – kumara (tudi vügorak)
- mus – morati
- mušnica – strupena goba
- muzika – glasba, tudi veselica [gremo na muziko = gremo na zabavo, veselico]
- muzikoši – muzikantje
- –
N
— N —
- nabiti – natepsti [deco moraš nabiti pret kak ti potäräjo vrč = otroke moraš natepsti prej kot ti razbijejo vrč]
- nabiti – nabiti puško
- nabrkvasiti (*DBV) – nakopičiti (hrane, dobrin, predmetov, …)
- naednok – naenkrat
- nahkasl – nočna omarica [vekar däni na nahkasl = budilko daj na nočno omarico]
- nahoblati (*DBV) – natepsti
- nahoruk – naenkrat zelo sunkovito
- näjč {nejč} – niti [näjč me je ne povedo = sploh (niti) mi ni povedal]
- najebati – ?
- nämäc {nemec} – nemec
- nämaren {nemaren} – poreden
- nämarjok {nemarjok} – porednež
- nän {nan} (*MR) – ne bom
- napiket – nestrpen
- napolitanke – pecivo iz oblatov v več plasteh z nadevom
- na-poškol – počez, poševno (beseda je tako rekoč izginila)
- narozno – narazen
- nasluniti – nasloniti
- naštelati – naravnati, uravnati [vüro naštelaj = naravnaj uro]
- näzäränsko {nezerensko} – zelo [näzäränsko säm hüt = zelo sem jezen]
- natirati – nagnati
- nega – ni [nega pso, kon je šo = ni psa, kam je šel]
- nega – negovanje
- negda – nekoč [negda je bilo lepo = nekoč je bilo lepo]
- negi – nekje [negi se skrivla = nekje se skriva]
- neja – ni
- nejpret – najprej [najpret je Bog säbi brodo napravjo = najprej je Bog sebi naredil brado]
- nekä {neke} – nekaj
- nekši – nekakšen
- närod {nerod} (*DBV) – akacija (gacija na Kogu)
- nevola – nesreča
- nevološ – invalid, prizadeta oseba (umsko ali telesno), lahko tudi šibek značaj
- nezerensko – zelo [nezerensko me je bilo stroh = zelo me je bilo strah]
- nežika – nož za otroke (zelo popularen otroški žepni nož prve polovice 20. stoletja)
- nidršuh (*IP) – nizki čevelj
- nigdor – nikoli
- nigi – nikjer
- nikan – nikamor
- nikši – nikakršen
- nimok – gluhonem človek
- nočišji – nocojšnji
- nogača – nogača, nosilni steber,
tudi noga pri mizi (*R_FK) - nohät {nohet} – nohet
- nohiž – podstrešje [na hiši]
- nostl – stelja, kar se uporablja za pripravljanje ležišča domačim živalim [Tunek, krave so bräz nostla = Tunek, krave so brez stelje]
- noton – prostor za les iz hoste (zunanja drvarnica), tam kjer je kup drv [idi na noton po drva = pojdi na ??? po drva], v Središču (ob Dravi) te besede najverjetneje ne poznajo, če jo poznajo še sploh kje
– je pa ta beseda blizu koroški besedi notn, ki pomeni tnalo (tnalo za sekanje drv) - nücati – rabiti kaj [gnäs tä ne nücam = danes te ne rabim]
- nüna – nuna
- –
O
— O —
- obečati (*MR) – obljubiti
- obit – kosilo
- oblok – oblak
- obrnal (*DBV) – krmilo pri kolesu, balanca
- obrsoč – brisača
- obržjok – priseljeni viničar
- obržjok (korožjok) – lesena ozka uta kjer se hrani koruza
- obutef – obutev
- obüti – obut
- ocinäk {ocinek} – pa si le ??? [ocinäk si prišo = pa si le prišel]
- ocot – od kod (si prišel)
- oconät {oconet} (*MR) – od tukaj [oconät bon gäno = od tukaj bom šel]
- oča – oče, stari oče
- očoljä {očolje} – očala
- odati – prodat
- odišo – odšel
- odmah – takoj [odmah hodi domu – takoj pojdi domov],
ponekod rečejo taki [taki priden = takoj pridem] (*R_FK) - odürno – odurno, zelo grdo
- odvečara – popoldne
- odzaja – zadaj
- odznotrah – odznotraj
- of – oni
- ofca – ovca
- ofer (*DBV) – nabirka v cerkvi
- ogenj – v prenesenem pomenu je to bila včasoh beseda za vojno – so šli v ogenj, so šli v vojno, v boj
- ograd – sadovnjak
- oha – stoj, komanda za vlečno živino [oha Šeka = ustavi se Šeka]
- ojariti (*DBV) – upravljati, krmiliti avto
- oka (*IP) – oko
- okenščak – ozko okno v kleti, okenček [zadelaj okenščak v pivnici = zadelaj okenček v kleti]
- olüpiti – olupiti [čü, stora držova nas je čisto olüpila = = poslušaj, star država nas je čisto olupila]
- olüpki – olupki [deca, ne tak na debelo lüpiti, olüpiki so zdravi = otroci, ne tako na debelo lupiti, olupki so zdravi]
- omarek – nočna omara, omara za orodje
- omihlovati (*DBV) – obotavljati
- omora – omara
- ondi – tam nekje ???
- opädänati {opedenati} – lepo urediti
- opät {opat} – spet
- opasti – pasti
- opati – pasti [opo sam = padel sem]
- opikovati se (*MR) – drezati
- oplečäk {opleček} – môdrček
- opolnoči – opolnoči
- opravica – opravilo hranjenja domačih živali, čiščenja hlevov, itn [kä si še ne kunčo opravice = a še nisi končal opravil pri živini]
- oprovlati (*IP) – hraniti domače živali, čistiti hlev, itn.
- oroč – orač
- oroti – orati
- ošpičiti – ošiliti kaj ali storiti kaj navihanega, ošpičiti [po si nekä ošpičjo = spet si nekaj ošpičil]
- otova (*MR) – otava, trava druge košnje: otava lepo kaže;
- otovič – trava tretje košnje
- otržjeno – priprto [püsti vrota otržjena, ka bomo čüli, kä se spomijajo = pusti vrata priprta, da bomo slišali, kaj se pogovarjajo]
- ovačik – ponavadi [ovačik zno, samo gnäs se je malo zmotjo = ponavadi zna, samo danes se je malo zmotil]
- ovi – oni
- ovidän {oviden} – oni dan
- ovoga – onega
- ovokrot (*DBV) – zadnjič, prejšnjič
- ozvünah – odzunaj
- ožejen – poročen
- ožmäknoti {ožmeknoti} – ožeti [ožmäkni coto = ožemi cunjo]
- –
P
— P —
- packa – loparček za tolčenje muh
- paheča – neumnež [ti si än paheča = ti si en neumnež]
- pähnoti {pehnoti} – oplaziti oko, z očesom kam rahlo zadeti, knjižna slovenščina ne pozna enovitega izraza za blago poškodbo očesa [tak säm se pähmo = tako sem si oplazil oko]
- paj – panj, kletka za čebele
- pajani (*DBV) – na ognju pečen kruh (lahko je z zaseko, česnom)
- paketntregar – prtljažnik na kolesu
- pakl – vrečka
- palma – topol (visoko listnato drevo s cveti v mačicah in semeni s šopom dolgih dlačic)
- pametevo (*MR) – tepežni dan
- pänäzi {penezi} – denar (enako besedo uporabljajo tudi Madžari – pénz)
- pancer – tank
- pancergraba – tankovski jarek (jarek proti tankom)
- pant (*DBV) – tečaji na vratih, oknih
- pänzl {penzl} – čopič
- paperek (*DBV) – pobiranje ostankov grozdja, bolne koruze, paberkovanje
- papoč (*IP) – natikač (ta beseda se v Jastrebcih najverjetneje ne uporablja)
- paprkovati – nabirati ostanke, otroci smo po trgatvi šli v vinograde iskat ostanke grozdja (paprkovat); to je bil za nas v jeseni na poti iz šole pravi praznik, pozna trgatev sladkega zlatega grozdja
- pasko meti (*MR) – paziti [pasko me, kä mali na opo = pazi, da otrok ne bo padel]
- paščiti – pohiteti
- pätlar {petlar} – berač [deca, če nečätä biti pätlari, morate delati = otroci, če nočete biti berači, morate delat]
- patron – patron, svetnik
- patrun – naboj za puško
- pätržal {petržal} – peteršilj
- pavočina – pajčovina [Dorika, zbriši pavočino = Dorika, pobriši pajčevino]
- päzdäc {pezdec} – goba iz katere se kadi, prdec
- pecikl – kolo
- pedoš – prijatelj
- pedošiti – prijateljevati
- pen (*MR) – tnalo
- pendrek – gumijevka
- penzija – pokojnina
- peški – peš
- petlek (*DBV) – otroška posteljica z ograjo
- picajzlast – malenkosten in še kaj
- picajzl – sramna uš
- picek – piščanec, tudi penis
- picika – kokoš, preračunljiva ženska
- piglajzl – likalnik
- pikec – trn
- pikečo – bodečo
- piksna – pločevinka, konzerva
- pila (pil) – kapela, znamenje na križpotju [pri pili sem jo prvič küšno = pri kapeli sem jo prvič poljubil] izvor ni jasen, nekateri stavijo na izvor v “pilgrimu”
- pilika – pegatka, divja kura, kura iz Afrike
- pilek (*IP) – pegatka
- pintar – sodar, škafar [grem k pintari, kä dä mi napravjo novi polovjok = grem k sodarju, da mi bo izdelal nov sod]
- pintovec – vrba iva,
pintovec je beka (*R_FK) - piržläk {piržlek} – netopir, tudi majhna suha oseba
- piskovje – malo las na glavi ali skromni brki (brada) adolescentov
- piskütati (*MR) – stokati
- pisnif – plesniv [pisnif krüh = plesniv kruh]
- pisnivo – plesnivo
- pišäk {pišek} – zadnjica
- piščä {pišče} – večji piščanec
- piščajif – mozoljast
- piščoj – mozolj
- pitaje – vprašanje
- pitati – vprašati
- pivnica – vinska klet, tudi klet za ozimnico
- plähätko {plehetko} – ?
- pläjba {plajba} – svinčnica, vrvica z utežjo za določanje navpične lege
- plätäjok {pletejok} – pletenka, pletena steklenica, večinoma iz vrbovih vej [kak si te spotro plätäjok? = kako si polomil pletenko?]
- platfus – bolezen ravnih stopal
- plejsl (*MR) – rezina
- ploča – plača [celo pločo takoj zaprovi v gostilni = celotno plačo takoj zapravi v gostilni]
- pločati – plačati [keri da gnäs pločo pijačo = kdo bo danes plačal pijačo]
- ploh – miza za koline (prašiča)
- ploh – debela deska
- plontati – šepati
- plot – ograja
- plovo – modro
- plüča – pljuča
- plüg – plug
- plüg – drža pri smučanju
- po – spet [že po si tü = že spet si tukaj]
- pobroditi – popackati med jedjo, po bradi, obleki [oča se je po pobrodjo = dedek se je spet popackal]
- pocati – vložiti kumare v vodo s kisom in začimbami, koprom – izvirna prleška jed
- pocmüliti – raztopiti bombon v ustih, srkati [si že pocmüljo cükär = si že posrkal bombon]; v knjižnem jeziku ni ustrezne besede
- poctihe – prostor pred hišnimi vrati
- pocvokati – popackati, pokapljati
- počuhati – popraskati [počuhli mä po hrpti = popraskaj me po hrbtu]
- pod – tla
- podložek – neoplojeno jajce za vabo kur, da na danem gnezdu nesejo jajca ali valijo
- podoč – mimogrede
- podočki – spotoma, mimogrede
- podpazdihitis – norčavo poimenovanje lenobe – bolezen podpazdihitis
- podsekati – sesiriti (mleko se je podsekalo, med kuhanjem se je mleko sesirilo ali tudi prismodilo)
- podstije (*MR) – hišni prag in prostor pred njim [Frančika hmi podstije = Frančiška pomij prag]
- podvüčiti – poučiti
- pofrderbati – pokvariti
- pogače – splošno ime za štrudelj in ostale pečene dobrote iz testa z različnimi nadevi
- pogajati – voditi živino (krave, konje) pri oranju in brananju [bogi deca, keko so negda mogli pogajati živino = ubogi otroci, koliko so včasih morali voditi živino]
- pogojati – pogajati, dogovarjati se [jo se s tobom nän pogojo = jaz se s tabo ne bom pogajal]
- poglädnoti – pogledati
- pogrüntati – potuhtati
- pohärbati {poherbati} – podedovati
- pohati – cvreti panirano živilo
- pokavec (*IP) – smrkavec, otrok
- pokopič (*MR) – grobar
- polc – podporni steber
- polba (*MR) – žoga (Veržej)
- polec – palec
- polečen – premalo oblečen, v zimskem času poletno oblečen (beseda izhaja iz poletja) [ti si pa polečen(i) = ti si pa vroč]
- polek – zraven [polek sä vsädni = zraven se vsedi]
- Poljok – Poljak
- polkna – polkna
- polovaja – ostanek buče očiščene semen
- polovjok – sod za vino, približno 300 l
- ponovlati – ponavljati
- pop – lepilo, ponavati iz moke pomešane z vodo
- popačti – popeči, recimo popeči meso
- popasto (*DBV) – lepljivo
- popevati – peti
- popndekl – lepenka
- poprečki (*DBV) – poševno, prečno
- poprovlati – popravljati
- por – par
- por – nekaj [por lüdi je prišlo = nekaj ljudi je prišlo]
- porhat – flanela [po toti vročini nosiš porhatno robačo = po tej vročini nosiš flanelasto srajco]
- porkrot – nekajkrat
- porma – prostor za krmo [z diklinoj so ga dobili na pormi = s punco so ga ujeli na parmi]
- pormašina – vrtalni stroj
- poscajüga (*DBV) – polulan otrok, lahko tudi neizkušana oseba
- poscati – polulati
- poscoljak – svinski mehur [negda so se deca gürali s poscoljakom = nekoč so se otroci igrali s svinskim mehurjem]
Poscoljak, tudi vura po središko ali prleško vüra. Svinska vüra. Prašičkovo spolovilo. Mehur je prleško meher. Tudi v Obrežu je meher (*R_FK). - posconi tomašek – gozdna žabica, ki se ob skoku polula
- posiližif – zimzelen, tudi rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cvetovi, “Semper-vivi” – zgodi se, da zraste iz herbarija, čeprav je bil ustrezno posušen.
- posluniti – prisloniti
- postela – postelja
- pošiknoti – poriniti [pošikno mä jä v rüpačo = porinil me je v kolovoz]
- poškoli – šolska kazen, ostati v šoli po pouku [Genofefa, kä jä vaš Mihäc tüdi osto poškoli = Genofefa, a je vaš Mihec tudi ostal za kazen v šoli]
- pošven (*DBV) – postrani
- poštüpati – potrositi, recimo sladkor
- potirati (*MR) – prva faza driske (trebušna bolezen, napenjati zaradi driske) [mater me je potiralo = …], v knjižnem jeziku za ta pojem ni izraza
- potkva – podkev, podkovati konja
- potli – potem [potli me zazovi = potem me pokliči]
- potuckati – speštati, stisniti
- potumplati – podvojiti, pokrpati, popraviti stare čevlje, dodati nov podplat, jih ponovno zakovičiti, dve enaki besedi izgovoriti [deci sem šolja malo potumplo, za drügo leto bodo še dobri = otrokom sem čevlje malo popravil, zakrpal, za drugo leto bodo še dobri]
- povitica – potica [mama, kdo boš späkla povitico, mi smo že tak lačni = mama, kdaj boš spekla potico, mi smo že tako lačni ]
- povok – pajek
- povütrošjäm {povütrošjem} – pojutrišnjem
- praf – prav [tote hlače so mi ne praf = te hlače mi niso prav]
- prädäno {predeno} – pust predržen človek, ki so se ga vsi naveličali
- prästvorjati {prestvorjati} – nergati [kä po prästvorjaš = kaj ti spet ne paše]
- praviti – govoriti
- pražgonovica – prežganka, juha iz prežgane moke [kak deca smo jeli samo prežgonovico = kot otroci smo jedli samo prežganko]
- pražiti – pražiti, s segrevanjem, navadno na manjši količini maščobe, delati, da dobi živilo rjavo barvo
- prckati – spolno občevati
- prä {pre} (*MR) – baje
- precvikati – žico pretrgati
- prefrigan – prebrisan, zvit
- Prekmarec – Prekmurec
- prätirovati {pretirovati} – pretiravati [kä prätirovleš = kaj pretiravaš]
- prelüftati – prezračiti
- premza – zavora
- pren – prežganje
- presopiti – predreti zračnico
- präša {preša} – stiskalnica
- prešati – prešati, stiskati grozdje
- prešpan – stiskalni vzvod, tram
- prešvuršt (*DBV) – tlačenka
- preštimati – ugotoviti
- pret – prej
- pretakati – pretočiti
- pretegjen – suhe postave
- pretl – deska za rezanje
- prftošja – denarnica
- prif – kuverta, pismo
- prigor (*MR) – slaba zemlja, kjer raste zgolj plevel ???
- priklät {priklet} – predsoba, ponavadi blizu kleti
- prikozati – prikazati
- prilagajaje – prilagajanje
- prilika – priložnost [kakšno priliko si zapravjo = kakšno priložnost si zapravil]
- prišo – prišel
- prištimati – pripraviti
- prlé – prej [če bi prišli prle, bi … če bi prišli prej, bi …], (beseda, ki je dala ime Prlekiji, ni prisotna na Kogu)
- prmojdüš – prisežem, da je tako
- probirlampa (*DBV) – preizkuševalec faz (kontrolna lučka)
- prodfan – pekač
- proh – prah
- prolek – mlad prašič
- propelar – propeler
- proščeja – sejem ob cerkvenih praznikih, romanjih
Proščeje-zopet specifična beseda obmejnih krajev. Proščeje izgovarjajo prav tako prek Šantavca, Prleki pa žegnaje (*R_FK). - protrol – pečica
- provi – pravi, desni, normalen
- prožen – pražen, scvrt
- prper – poper
- prpräk {prprek} – na hrbtu nesti (štuparama ?) [kä tä bom prpräka naso = te bom na hrbtu nesel]
- pruslek – brezrokavnik
- puca – punca
- pucati – čistiti
- püčel (*MR) – sod
- pufnoti – klofniti [tak tä pufnäm, kaš zvezda vidjo = tako te klofnem, da boš zvezde videl]
- puh – polh [puh je bejžo po drevi = polh je bežal po drevesu]
- pükel – grba, greben
- püklaf – kriva drža,
püklaf je grbav – na Pohorju je delal svinjarije grbavi ali puklasti Miha (*R_FK). - pumpa – tlačilka
- pümfer – smodnik
- puno – veliko
- pupika – punčka, igračka
- puron – puran
- puräk {purek} – majhen puran, mladič
- pusek – poljubček
- püšlc – šopek
- püta – brenta, puta
- pütan – “puta” pri pticah
- püter – maslo
- pužek (*IP) – majhna košarica (naša družina ni uporabljala te besede)
- pužek (*IP) – vzmet pri škarjah (nekateri uporabljajo besedo “puž”)
- –
R
— R —
- räbizl {rebizl} – ribez, grmičasta rastlina z užitnimi črnimi, rdečimi jagodami: okopavati ribez; nasad ribeza; kosmulja in ribez osmukati, trgati; ribez črni, rdeči ribez; pog. ribezov sok: steklenica ribeza
- račünati – računati
- račünstvo – matematika
- rafinkërač (*IP) – dimnikar
- rafnk – dimnik
- rafonkerar – dimnikar
- räko {reko} – dejal [kä si räko = kaj si dejal]
- rämän {remen} – jermen
- rängla {rengla} – ponev (ponva)
- rasohe – lesene vile na tri zobce
- räšt {rešt} – zapor
- raubšic – divji lovec
- razčäsati {razčesati} – raztrgati
- razlevati – razlivati
- razpizditi – razjeziti
- rečica (*MR) – mreža za mrežno pečenko (ponavadi svinsko)
- regrut – nabornik, rekrut
- reihenca (*DBV) – zidarsko orodje za glajenje svežega ometa, betona, zidarske mase
- rekla – pleten pulover
- rengerati – ukrepati
- repincl – motovilec [repincl je joko zdraf, mo dosti vitaminof = motovilec je zelo zdrav, ima veliko vitaminov]
- rešüvaje – reševanje
- ribeš – ribež
- ribice – ledvice
- ribice – majhne ribe
- rigan (*IP) – velik, močan moški
- riglica – pokrovka
- rihtar – sodnik (rihtara biti, je družabna igra; ugibaš, kdo te udari po ta zadnji)
- ringl – uhan
- rinka – kovinski obroč
- riplač – deska pokrita z valovito pločevino za pranje
- rips – oljna repica
- rit – rit, zadnjica
- robača – srajca
- robec – naglavna ruta
- ročica – pokončna lesena lata, na 4 late se naslonita stranici kmečkega voza
- rol – dimnik
- rolcange – cevne klešče
- rolometač – dimnikar
- romajä {romaje} – romanje
- ropčäk {ropček} – robec
- roplon – letalo
- rosol – tekočina po nekajdnevnem nasoljevanju mesa
- rostava – snopi iz koruznih stebel zloženih v kopico (podoba indijanskega šotora) – tega lepega jesenskega in zimskega prizora skoraj več ne srečamo v kulturni krajini Prlekije, rostave so dajale zavetje mucam, malim glodalcem, mišim, polhom, podleskom, kdaj tudi otrokom, porabile so se kot prehrambeni dodatek za živino, za steljo, otroci smo iz koruznih listov in stebel izdelovali imenitne klopotce (vetrnice), glej tudi slike podobe Prlekije
- rošiti – spolno občevati
- rozgona (*DBV) – začetna brazda na njivi, ledina
- roženičjak – dolg žebelj za zabijanje roženic
- rubeš – rubež, popis dolžnikovih premičnin, s prodajo katerih se poplača njegov dolg
- rucäk {rucek} – koruzni storž (brez zrnja); v Veržeju je to kojec, kje tudi bat
- rüčjak – nahrbtnik
- rüd – oje pri vozu, ob oje vprežemo živino
- rüdati – krmiliti vozilo, voz [kak to rüdaš – kako to voziš, zavijaš]
- rüha – rjuha
- rüjaf – skodran (skravžlan) [kak si rüjaf = kako si skodran]
- rukar – udarec
- rükverc – nazaj
- rukzak (rukzok) – nahrbtnik
- runa – pesa [rdeča runa = rdeča pesa]
- rüpača – klanec zarezan v hrib
- ružiti – ropotati (zanimivo, v nekaterih krajih Posavja pa ta izraz uporabljajo za luščenje koruze – ružijo koruzo)
- –
S
— S —
- sadovjok – sadovnjak
- salovjok – piškot iz sala, svinjske masti
- säm {sem} – sem
- savjet – prt, prtiček
- scati – lulati
- sebrstje – srobotje, ovijalka (Krištanci), srobotova stebla, srobot: srobotje mu je zapiralo pot; robidovje in srobotje
- sfaliti – zgrešiti, zmanjkati
- sërë (*IP) – siv
- sidäčki {sidečki} (*DBV) – sede
- skäčkati {skečkati} (*DBV) – zlasati
- skefati – skrtačiti [skefaj mi šolje = skrtači mi čevlje]
- sklezeno (*MR) – vranica
- sklizati (*MR) – drsati, [se skliže – drsi]
- sklisko – spolzko
- skložjavost (*DBV) – ropotija, krama
- skložje (*DBV) – ropotija, krama
- skokati – skakati [Primož Peterka najbojše skoče = Primož peterka najboljše skače]
- skoz – vedno [šä skoz si tü = še zmeraj si tukaj]
- skübsti – puliti
- sküla – (manjša) rana, recimo na ustnicah
- skünkač – urh, brezrepa dvoživka z rumeno lisastim trebuhom in bradavičasto kožo na hrbtu
- sküntati – stokati, jamranje neodločenega človeka
- sküsrati (*DBV) – prdniti tako ali drugače, …
- slamjača – hiša s slamnato streho
- slatina – mineralna voda
- slavjača – manjša košara iz slame
- slifkati – cviliti [pes slifka = pes cvili]
- slovor – slovar
- smetjača – smetišnica
- smoläjok {smolejok} (*MR) – trske (kurijo se na grobi za 1. nov. – Veržej)
- smolika – vrsta zemlje rumene barve, težko se obdeluje, a je lahko zelo rodovitna, recimo za vinograd, povrtnino
- smüka – lesen plug za pluženje snega, snežni plug, vlekli so smüko
- soha – navpični drog (drevesno deblo)
- soldot – vojak [kakšni lep soldot, škoda kä jä opo = kako lep vojak, škoda da je padel]
- soljača (*DBV) – solnica, posoda za sol
- son – sam
- sora – rob, del škornjev nad gležnjem [hlače zatločiš v sore = hlače zatlačiš v škornje]
- sosid – sosed
- sosida – soseda [Lujzäk, kä teko glediš sosido = Lojzek, zakaj toliko gledaš sosedo]
- sovoj – grča v deski, v lati, v letvi
- späzditi {spezditi} – tiho prdniti
- speglati – zlikati
- spistiti – spustiti
- spitovati – spraševati
- spizditi – zbežati, ukrasti kaj
- spoleta (*MR) – okenska polica
- spomijati – pogovarjati [tak sma se lepo spomijala = tako lepo sva se pogovarjala]
- sponošati (*MR) – očítati komu kaj (glej tudi štinkariti)
- špotati – kregati (na Kogu)
- spuminäk {spuminek} – pogovor
- spotiti se – spomniti se
- spotiti – spomniti, spomniti se na kaj
- spovid – spoved
- spucati – sčistiti
- sräča {sreča} – sreča
- sräčän {srečen} – srečen
- srjok – srnjak
- srmok – revež [vüči se, ka naš srmok = uči se, da ne boš revež; srmok je vmrjo = revež je umrl]
- srolek (*IP) – mevža [ti pa si srolek = mevža si]
- srom – sram, sramovanje, nerodno [srom mä jä = sram me je]
- stirije – pleve, drobceni delci pšenice
- stojäčki {stoječki} (*DBV) – stoje
- stori – star
- strnudika – ??? dekle posebnega obnašanja in izgleda (‘radovedni knedl’)
- stroh – strah
- strokasti (*MR) – neroden [mater si strokasti = presneto si neroden]
- süček – zračni vrtinec
- sühi – suhi
- süholod – suhe veje
- sunce – sonce
- sünoga – lenoba; človek, ki se kar topi od lenobe, dolgočasja ali neokusnega obnašanja,
sünoga – nekša sünoga me je pojela (nekaj me je pičilo ali oblazilo (*R_FK)). - sünoti – rukniti
- sürotka – sirotka je odpadna voda pri izdelavi sira (baje je zdravilna za jetra)
- süša – suša
- suza – solza [zakä moš suzne oči = zakaj imaš solzne oči]
- svaditi – skregati
- svetek – praznik
- svija – svinja, prašič
- svinkerača (*DBV) – ???
- svisle (*MR) – zid pod streho, prostor za shranjevanje krme, slame, sena
- svoja – prepir
- svora (*DBV) – centralna povezovalna os pri vozu, druži prva in zadnja kolesa, osi
- –
Š
— Š —
- šäga {šega} – navada
- šajba – šipa
- šajtraf (šajtrati) (*MR) – neroden (opletati), štorast, tehnična okvara na gibljivem delu stroja, vozila, telesna hiba – poškodba, šepast [kä te gnäs tak šajtraš = zakaj danes tako šepaš]
- šajtrge (*MR) – lesena samokolnica
- šaka (*IP) – dlan
- šalica – skodelica
- šälota {šalota} – solata
- šalthebl – menjalnik
- šamrlek – pručka
- ščava – pomije [vleti ščavo v kopajo za gudeka = vliti pomije v kopanjo za prašiče]
- šči – lula
- ščigätati {ščigetati} – žgečkati (*R_FK)
- ščigec – [Mo ščigece = Je žgečkliv-a] (*R_FK)
- ščipek – šipek
- ščrblaf (*MR) – škrbast [ščrblavä babe pa nan ožänjo = škrbave ženske pa ne bom poročil]
- šefla – zajemalka
- šelota – solata
- šija – kovinski ploščati obroč za leseno okovano kolo
- šijak – vrat
- širhakl – grebljica za čiščenje peči [s širhaklom ga je po glovi = z grebljico ga je po glavi]
- šisa (*MR) – driska
- šiška – odprtina za gumb
- škola – šola
- škotla – škatla
- škrampli – kremplji,
tudi prsti [po škramplih jih je dobjo = po prstih jih je dobil] (*R_FK) - škrnecl – papirnata vrečka za moko, sladkor, bombone, sadje, itn
- škrobotije – srobotje, ovijalka
- šlajdrnica – točilnica za med (stroj za pridobivanje medu iz satnic)
- šlajdrati – točiti med [deca, nikam nätä šli, gnas bomo šllajdrali med = otroci, nikamor ne boste ši, danes bomo točili med]
- šlapšohi – čevlji
- šlapšuh (*IP) – čevelj
- šlauf – zračnica
- šlefarca (*MR) – zajemalka
- šlosar – varilec
- šlotati – šlatati
- šmarnica – samonikla trta, pijača samonikle trte
- šmir – umazanija, strojna mast, vazelin
- šmirkl papir – brusni papir
- šmrkäl {šmrkel} – smrkelj
- šmrklavec – smrkavec
- šmuglati – prekupčevati
- šnicl – zrezek
- šnicläk {šniclek} – drobnjak
- šnita – rezina, kos mesa (kare brez kosti)
- šnola – zaponka
- šo – šel
- šoder – gramoz
- šofla – lopata
- šolji – čevlji
- šoštar – čevljar
- šova (*MR) – vrsta opeke
- špäh {špeh} – špeh, slanina [najbojši je pokäjäni špäh = najboljša je prekajena slanina]
- špahtl – pleskarska lopatica
- špajzelb – shramba
- špajzl – shramba
- špancer – sprehod [ho, sta šla malo na špancer = o, sta šla malo na sprehod]
- šparati – varčevati [gnäs deca väč näznäjo šparati = danes otroci več ne znajo varčevati]
- šparkli – parklji
- špegel (*DBV) – zrcalo
- špegli (*DBV) – očala [kakšne debele špegle mo = kako debela očala ima]
- špelingaf – pegast
- špic – konica
- špičalnik – šilček
- špičok – špičak, čevelj špičaste oblike
- špilati – igrati, igrati na inštrument, igrati se
- špitol – bolnica [moj oča je skos pravjo, kä hodi v špitol = moj dedek je zmeraj govoril, da hodi v bolnico, ‘špitol’]
- špliter – šrapnel
- špriter (*DBV) – šrapnel
- šporhat – štedilnik
- špot – kreganje,
sramota [ne delaj nam špota = ne delaj nam sramote] (*R_FK) - špota – stranica na postelji
- špotati – kregati
- špotati (*DBV) – afnati se
- šprajcati – podpreti
- špricar – brizganec
- špricati – škropiti
- šprudlati – žvrkljanje
- šprudlek – lesena gospodinjska priprava za žvrkljanje; z ročajem kot pri kuhalnici, z lesenim zobatim kolesom na koncu
- špula – kolut ali valj za sukanec, cviren, za kable; tudi elektromagnet, navitje
- špuraf – zbirčen pri hrani [kä si tak špuraf = zakaj si tako zbirčen]
- šrafncigar – izvijač
- šrajf – vijak
- šrajfštok – primeš
- šränga {šrenga} – šranga
- šraufnciger – izvijač
- šrec – šranga [čähi, sosida sä žäni, postavimo šrec = fantje, soseda se poroča, postavimo šrango]
Šrec je zopet beseda, ki je v širši Prlekiji ne uporabljajo in je ne poznajo. Šrec je tudi zapornica na žel. prehodu. (Šreci so bili zaprti ali delali smo šrec). Prleki šrejngajo (*R_FK). - šrotač – električni mlin za žitarice
- šrotati – mleti, delati šrot
- štacün – trgovina
- štäjnkol {štajnkol} – premog
- štakor – podgana
- štala – hlev za krave
- štala – nered
- štampet – postelja
- štämpl {štempl} – žig
- štamprl – šilček, kozarček (do 0,5 cl )
- štant – stojnica
- štekar – stikalo
- štelonga – rekrutacija
- štemajzl – kovinsko dleto za razbijanje betona
- stepati – tresti, potepati, tresenje elektrike [kä se teko stepleš = zakaj se toliko potepaš]
- šteti – brati (recimo knjigo), seveda tudi brati
- šteti – šteti predmete (1, 2, 3, 4, …)
- štiblc – majhna soba
- štil – ročaj
- štilarca – motorna žaga ali nahrbtna škropilnica, ne glede na proizvajalca
- štinderati – razmišljati, tuhtati
- štingl – pecelj
- štinkariti (*MR) – očitati komu kaj (glej tudi sponošati)
- štirka – prostorninska mera, navadno za vino, približno 140 l: pridelal je deset štirk vina
- što – kdo
- štok – nadstropje
- štokl – stol brez naslonjala
- štopl – zamašek
- štor – po podiranju drevja preostali del debla
- štor – nerodnež
- štorja – zgodba, legenda [mati so mi povedali štorjo o tolovajih = stara mama mi je povedala legendo o razbojnikih]
- štorkla – štorklja [štorkla leti, po do deca = štorklja leti, spet bodo otroci]
- štrajhar – brus za nože
- štrckati – s prstom koga frcati (ni ustreznega prevoda)
- štrcniti – s prstom frcniti
- štreka (*MR) – železniška proga [cug ga ja dobjo na štreki = vlak ga je dobil na progi] [šo je prek štreke = šel je čez progo]
- štriglafka – striga
- štrihati – pleskati
- štrikač (*DBV) – pulover
- štrikati – plesti
- štrozok – žimnica
- štrükel – štrukelj
- štrükel – zavitek, štrudelj
- štrumpfantl – podveza [Mimika, popravi si štrumpfpantl = Marija, popravi si podvezo]
- štükati (*MR) – speti, podaljšati [štükaj vojko = spni štrik]
- štükati (*MR) – kregati se
- štünfe – nogavice
- štücati (*MR) – rezati (z ostrimi škarjami)
- šturlampa (*MR) – ogenj pri mešanici zraka in acetilena (etin, karbid – CaC2 – in voda)
- šubar – regulator pretoka zraka pri peči
- šubler – kljunasto merilo
- šuma – gozd
- šuntati – ščuvati, hujskati
- šürc – moški predpasnik modre barve
- šüroki(o/a) – širok, široka, …
šürok-i-o-a – tudi noseča. [Tota pa je šüroka – ta je pa noseča] (*R_FK) - šus – strel
- švasati – variti
- švasoaparat – varilni aparat
- švelar (*MR) – grobo obdelan leseni kvader, prag (lahko železniški)
- švelja – šivilja
- švic – pot
- švicati – potiti se
- švinglati – goljufati
- –
T
— T —
- tahet (*MR) – stenj, trak ali vrvica iz bombaža, ki napojen z gorljivo snovjo počasi gori in oddaja svetlobo
- tak – tako
- tälä {tele} – tele
- taler – krožnik
- Taljon – Italijan
- taška – torba
- te – potem
- teko – toliko
- täpäš se {tepeš se} – potepaš se
- tepešija – potepanje
- težok – težak, delavec, ki navadno priložnostno opravlja težka dela (na vasi so si med sabo pomagali in vsi so bili “težoki”)
- thor – dihur [smrdiš kak thor = smrdiš kot dihur]
- tibogara – kletvica (ti boga)
- tijan – tam nekje [tijan tan = “še iščemo prevod”]
- tikva – buča
- tirati (*MR) – odganjati
- tiščati – tlačiti, potiskati, mala ali velika potreba
- tjädän {tjeden} – teden
- toblica – tablica
- toga – tega
- tolige – samokolnica
- tolovaj – razbojnik
- ton – tam
- topolofka – goba s svetlo rjavim klobukom
- tot – tat
- toti – ta
- totngrobar – grobar (nemška beseda, uporablja se v krajih: Kog, Središče)
- totnkamra – mrtvašnica
- toto – to
- tovorjok – tovornjak
- trahtar – lijak
- trčke (*MR) – posebna prleška gibalna vaja, ponavadi otroka položiti na hrbet in mu noge potisniti do glave, v trčke devati
- treščjä {treščje} – pecivo podobno ‘flancatom’ [joko dobro treščjä = zelo dobri ‘flancati’ ]
- treščjä {treščje} – suhe trske za kurit,
trešče-treščja – ostanki pri tesanju ostrešja – tesarjev [Podkürjo je s treščjon = podkuril je s trskami] (*R_FK) - tretač (*MR) – mlin
- tretjača (*MR) – otavič, trava tretje košnje
- trifrtole – tričetrt
- trofiti – zadeti [v glovo ga jä trofjo = v glavo ga je zadel]
- trokar (*DBV) – cev z konico za puščanje plinov iz kravjega trebuha
- trokerati (*DBV) – cukati (avto trokera)
- trompeta – trobenta
- tropinovac – žganje iz tropin
- troštati – pričakovati, upati [täbä pa se näsäm trošto = tebe pa nisem pričakoval]
- trotl (*DBV) – bedak
- trotnca (*DBV) – pas trave med njivama za pašo, za hojo (“vrate”)
- trova – trava
- trücati (*MR) – prositi, prosjačiti [fačoki so me po trücala za cükar = otroci so me spet prosili za bombone]
- trüga – krsta
- tü – tukaj
- tücen (*MR) – sem [hodi tücen = pridi sem]
- tučti (*DBV) – tepsti, udariti, tolči
- tüdi – tudi
- tuhtati – premišljati
- tünka – lesena posoda za zaseko in prekajeno meso
- tüp – komanda konju [(Janez na kolah zakriči kuji = Janez na vozu zakriči konju) Ričko tüp = Ričko desno]
Tüp. Ukaz konju da zavije desno. (*R_FK) - türen – zvonik
- Türki – Turki
- türki – velike mravlje
- –
U
— U —
- ü (hüü) – komanda konju,
Ü (slov. hi) . Ukaz konju, da zavije v levo. Oha pa je stoj.(*R_FK) - unimok – večnamensko tovorno vozilo
- uporoblati – uporabljati
- urlab – vojaški dopust
- –
V
— V —
- vahtati (*MR) – paziti
- vala – velja
- valati – veljati [ne do si valati = ne moreš mu dopovedati]
- valek – valjar, lesena priprava v obliki valja z dvema ročajema za valjanje testa
- vamp – želodec, trebuh
- vän {ven} (*MR) – saj
- vända {venda} – najbrž
- vänkiš {venkiš} – vzglavnik
- varvati – pestovati
- vaservoga – vodna tehtnica
- vävärca {veverca} – veverica
- vdilen (*MR) – povsod po poti, neprekinjeno
- vdrapnoti – opraskati,
tudi udariti ali zbežati oz. oditi po bližnjici. (*R_FK) - ve – saj
- vednoko – enako
- vejdl (*IP) – globoka posoda za pranje perila in drugih opravil
- vekar – ura budilka
- veki – velik [kakšni veki čäh si zroso = kako velik fant si zrasel]
- velki – velik
- vencl – viničar
- vencrlija – viničarska hiša
- vervati – verjeti
- Verženäc {Verženec} (*DBV) – prebivalec Veržeja
- veš – perilo
- vetrjak – lesena naprava, s preprostim ventilatorjem, za čiščenje žita, “veternik”
- vgasniti – ugasniti
- vglih (*DBV) – enako
- vgriznoti – ugrizniti
- vičiti – učiti
- vizmenka (*IP)- narcisa
- vizmenka – kres (velik ogenj, ki se prižge zvečer pred praznikom – recimo pred Veliko nočjo, navadno na vzpetini)
- vjan – v njem
- vjesti – ugrizniti
- vlevati – ulivati
- vločiti – vlačiti
- vmajüh – lenoba [ti si vmajüh = ti si lenoba]
- vnüča – staro blago s katerim si zavijemo noge preden se obujemo, ponavadi v zimsko obutev (cunje za obvezo nog pred mrazom)
- vnükäc {vnükec} – vnukec, vnuk
- vobrlänc {vobrlenc} (*MR) – po strani zanašati pri hoji
- voder – kravji rog, napolnjen z vodo, pripasan okrog pasu, not pa brus
- voga – vaga
- vogel – vogal
- vogleje (*DBV) – oglje
- voglen – ogorek, tleči kos lesa
- vojka – štrik za privezovanje krav, itn
- vojs (*MR) – obisk [v vojs prite – pridite na obisk]
- vojska – vojna [v drügi vojski je opalo ogromno Kogofčanof = v drugi vojni je padlo ogromno Kogovčanov]
- vopno – apno
- vosko – ozko
- vozek – ozek
- vozek – voziček za dojenčke
- vože – pletena vrv (zelo stara beseda, jezikoslovci mislijo, da je ta beseda izginila, in da jo najdemo samo še v Brižinskih spomenikih, a v naših krajih še živi; da se ‘vože’ šteje za izgubljeno besedo, je bilo razvidno iz TV oddaje o Brižinskih spomenikih;
Brižinskim spomenikom smo postavili obeležje šele leta 2004, sramota za slovenske izobražence in politike, ne vem pa koliko otrok je to znamenje sploh obiskalo; bližnji vrtci in šole zagotovo ne, raje obiskujejo kraje prepirov; podatki so zanesljivi, ker živim blizu znamenja in moji otroci vedo zanje samo zato, ker jih občasno obiščemo; obišče jih tudi nekaj zaljubljencev, to je zelo dobro, ostalo pa so narkomani in pijanci, ki si hladijo pijačo v bazenčku pod kipom deklice; obeležje (spomenik) Brižinskim spomenikom so postavili daleč izven centra Ljubljane, tako da ja ne bi ljudje čutili ali spoznali, kje so naše korenine) - vožja – ožja
- vrate – travnata pot med njivami,
vrate-i – akcent na e ali i – ozare. (*R_FK) ozara je ravnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug - vreščati – kričati
- vredi – dobro [vredi si napravjo = dobro si naredil]
- vrezati (*DBV) – zapeti, spiti, udariti (pa še vrezati kaj, recimo kruh – pravo bogastvo pomenov)
- vrhje – smetana
- vrli – pridni
- vrobel – vrabec
- vročiti – zdraviti
- vrog – vrag, hudič
- vroštvo – zdravilo (najbrž izhaja iz vrača, vraže – izjemno zanimiva beseda) [mon kator, nücam vroštvo = imam katar, rabim zdravilo]
- vrota – vrata
- vsi-sveci – vsi sveti, praznik, dan mrtvih (tudi fsi-sveci, glej pod f)
- vudroti – udariti [tak te vudräm = tako te udarim]
- vügorki – kumare
- vüha – ušesa [vüha moš kak stori zovec, samo v glovi nič = ušesa imaš kot stari zajec, samo v glavi nič]
- vuhko – vlažno [po si mi dola vuhek venkiš = spet si mi dala vlažen povšter]
- vüjec – mož mamine sestre ali kdaj tudi mamin brat (stric)
- vujgjäni {vujgjeni} (*DBV) – kriv, upognjen
- vujti – uiti
- vuk – volk
- vuk – težave debelih ljudi na zadnjici,
vuk – vnetje mednožja navadno v vročini ob dolgi hoji ali če se vroč vsedeš na beton. (Stani, še boš vuka dobjo, ne sedi na pitoni, boš vuka dobjo (*R_FK)). - vün – ven
- vüna – žena maminega brata
- vüni – zunaj
- vüpaje – upanje
- vüra – ura
- vüsta – usta
- vüš – uš
- vütro – jutro
- vütro – jutri
- vüzda – uzda
- Vüzen – Velika noč (noč pred Vüzmom gorijo vizmenke, kresovi)
- vüžgati – zažgati
- vüžgec – magajiv prebrisan mladenič, otrok
- –
Z
— Z —
- začijati (*MR) – početi, lahko tudi začeti
- začim – za kom
- zabodjok (*MR) – nož za zabadanje
- zafčijak – kletka za zajce
- zafrkjeno – zapleteno
- zagiftati – zastrupiti
- zagijen – zaostal v rasti, nerazvit
- zahaklati (*DBV) – zapeti (zapeti se z obleko za trnje)
- zaheftati – spojiti
- zajebati – zafrkniti, onemogočiti
- zakurblati – zagnati, recimo motor
- zaküriti – zakuriti
- zälje {zelje} – zelje
- zamejati – zamenjati
- zamotati – zaviti
- zamozan – umazan
- zanetiti – zanetiti (ali porjaveti – kruh – zaradi vročine ognja, peči)
- zanimif – zanimiv
- zanohtati – zanohtati, ozebline dobiti, bolečine zaradi mraza, predvsem za nohti
- zapopati – zalepiti
- zapopevati – zapeti [zapopevli mi prleško, Marko skočä = zapoj mi prleško, Marko skače]
- zapstoj – zastonj
- zaprovëtë (*IP) – zapraviti, porabiti
- zarezati – z nožem ubiti
- zaron – zgodaj zjutraj
- zaškrniti – zaviti, zapreti [zaškrni pipo = zapri pipo]
- zašrajfati – zaviti vijak, zavijati v želodcu
- zavica – zajklja
- zažgoni – zažgan
- zbiditi – zbuditi
- zbiksati – očediti
- zdänäc {zdenec} – studenec
- zdigniti – dvigniti,
zdigniti – tudi biti tepen (zaj de jih zdigno (*R_FK)). - zdignoti – dvigniti
- zdirati se – zadirati se
- zdolec – veter, ki piha iz jv (mrzel veter iz Panonske nižine)
- zdovaje (*MR) – zdavanje (naznanilo poroke, recimo v cerkvi)
- zdovje (*MR) – zdavnaj
- zdraf – zdrav
- zdrüzgati – zmečkati
- zdünkati – spomniti se
- zelejod (*IP) – nezreli sadeži [tote zelejodë vam jos že nam jela, zoto ke bom te preveč srola = teh nezrelih sadežev ne bom jedla, ker lahko povzročijo drisko]
- zelharnica – soba za kajenje mesa
- zelhati – dimiti, prekaditi meso
- zelharnica – dimnica
- zgrabiti – ujeti
- zgübiti – izgubiti
- zic – sedež
- zihronga – varovalka
- zijati – naglas govoriti, dreti se; neolikano, brezsramno nekaj gledati
- zlevänka {zlevenka} – biskvit iz koruzne moke, mleka (vode), jajca, neke vrste nalita pogača [po bomo jeli zlevänkä = spet bomo jedli “zlevänkä”]
- zlifrati – odpraviti, znebiti [zlifro säm gä s hižä = odpravil sem ga iz hiše, znebil sem se ga]
- zlevati – zlivati [ne zlevli vode, kä ne vidiš kak je droga = ne zlivaj vode, kaj ne vidiš kako je draga]
- zlodja – hudiča
- zlüftati – prezračiti, zgrešiti
- zmotan (*MR) – neumen
- znači – pomeni (hrvatizem)
- znati – vedeti
- znon – vem
- znova – spet
- zobače – grablje (uporablja se samo na Kogu, Središču, ponekod v Brebrovniku, Madžari rečejo grabljam gereblye, kar je skoraj zagotovo vpliv slovenščine; Madžari so po genih večinsko podobni Slovencem)
- zobati – jesti grozdje
- zobl – zaseka, popečena zmleta slanina, zelo obstojen namaz ali zabela [zobl na krüh pa lük gor, to jä najbojša jüžina = zaseka na kruhu z nadevano čebulo, to je najboljša malica]
- zodja(i/o) – zadnji, zadnja, zadnjo
- zodjič – zadnjič
- zodjokrot – zadnjikrat
- zoglozda – zagozda
- zokl – nogavica, “zoklni” so nogavice (blizu angleški besedi sock)
- zopih – zamet
- zovec – zajec
- zovitje – zavetje
- zrok – zrak
- zrošen – neumen [zrošena žüpa = juha s testnato kašo]
- zütra – jutri
- zvati – klicati
- zvora – mleko (Veržej, Juršinci)
- zvročiti – pozdraviti [doktor mi jä zvročjo išijas = doktor mi je ozdravil revmo (išias)]
- zvun – zvon
- zvuniti – zvoniti
- –
Ž
— Ž —
- žäčijati {žačijati} (*MR) – početi [kä začijaš – kaj počneš]
- žädično {žedično} – žarkavo (žarkava mast, hrana, … je pokvarjena hrana)
- žägän {žegen} – blagoslov, žegen
- žägnäje {žegnaje} – blagoslavljanje velikonočnih jedi
- žähtar {žehtar} – golida, posoda za molst, tudi mauel [Mimika je nadojila pun žähtar mleka = ‘Micka’ je namolzla polno golido mleka ]
- žäjfa {žajfa} – milo
- žakel – vreča
- žalüvati – žalovati
- žgajara – žganjekuha [dedi so celo noč žgajarili, deca pa smo z velkimi vühami poslüšali, kä si gučijo = moški so celo noč kuhali žganje, otroci pa smo z velikimi ušesi poslušali, kaj se pogovarjajo]
- žganica – žganje
- žganki – žganci
- žgonci – žganci
- žgujki (*DBV) – žganci [ožäni žgonci = krompirjevi žganci]
- žif – živ
- žifčjok – kolerik; človek, ki hitro vzkipi
- žiljak (*MR) – trpotec, zdravilna travniška rastlina z nizko rastočimi ozkimi ali širokimi listi in drobnimi cveti v socvetju
- živačjo meso – perutninsko meso
- živläje {živleje} – življenje
- živol – žival
- žlabrati – govoriti neumnosti, govoričiti, nakladati [kä žlabraš = kaj govoriš neumnosti]
- žläht {žleht} – nesramen
- žlajf – zavorni sistem na kmečkem vozu
- žlak – kap; travniček pod vinogradom,
žlak, tudi nekje požlak – obračalni pas pod goricami (žlohtna grabica je skopana – spodnja grabica…(*R_FK)).
jama na poljski cesti (med njivami) polna vode in blata (*R_MR) - žlaprtek – gnilo jajce, klopotec
- žlojs – snežna plundra [mater v žlojs sem stopjo = presneto v plundro sem stopil]
- žmah – okus
- žmeriti – mižati
- žmetno – težko
- žmikati – ožemati
- žnable – konjske ustnice, poudarjene človeške ustnice
- žnüra – vezalka
- žobati – jesti grozdje
- žobjak – studenec vzidan v vznožje hriba (not so domovale žabe)
- žofja – žajbelj
- žogaje – žagovina
- žrd – dolg lesen drog (10 – 15 cm), ki se vzdolžno položi na vrh s senom, snopi naloženega voza in na obeh koncih priveže za voz, da je tovor bolje pričvrščen, zavarovan [žrd je počjo in ga je zaklo = žrd se je prelomil in ga je ubil]Žrd je žrd tudi po SP. (kaj je to: dugo kak žrd, nevarno kak smrt? zdenec, studenec, stüdenec). Starejši SP opisuje vrv kot vože. Mislim, da se beseda lahko uporablja. Upam, da ne bo in ni izginila. Mlademu rodu pa treba pojem predstaviti in ga navdušiti (*R_FK).
- žrebe – žrebiček, žalitev [ka jä ti storo žrebe = kaj je ti stari neumnež]
- žrmli – žrmlje
- žuč – žolč
- žül – žulj
- žüliti – žuliti
- žuna – žolna
- žüpa – juha
- žuto – rumeno
- –
X
— X —
Y
— Y —